Low Peak Charlie so ena redkih slovenskih rockovskih zasedb, ki je že s studijskim prvencem opozorila, da ne gre le za silno kvalitetno novo pridobitev na slovenskem glasbenem prizorišču, pač pa za skupino, ki od samih začetkov goji prepoznaven, sebi lastni glasbeni slog, poln samoniklih idej ter definirane karizme lastne avtorske biti.
Pet let je preteklo, skupina pa se vrača z drugim studijskim albumom »Čas disket je pozabljen«. Bojda naj bi album v pretežni meri nastal zahvaljujoč prejetju tretje nagrade v sklopu nastopa skupine na banjaluškem Demofestu, s katero so si Low Peak Charlie finančno dovolj opomogli. Vse je torej odvisno od denarja. Četudi je prisotnega obilo entuzijazma, ti samo ta nikakor ne pomaga, čeprav bi morala biti kreativnost in nemirni duh adventivnega raziskovanja te skupine, zaščitena najmanj z uradnim dekretom slovenskega kulturnega ministrstva. Tako pa se Low Peak Charlie na naši sceni prebijajo še naprej povsem sami.
Poln svežih idej, neverjetne ter brezkončno učinkujoče razgibanosti in polne dinamične kinetike, je »Čas disket je pozabljen« album, ki prinaša artistično nadgradnjo tistega kar je v temeljih začrtal nadvse smeli in drzno iskrivi studijski prvenec »Kdo bo komu« (2012). »Čas pozabljenih disket« se lahko brezsramno pohvali še z večjo mero izpiljenosti pri formatiranju samih aranžmajev in kompaktnosti kompozicij, čeprav znova uspešno zadržuje občutka spontanega razvoja dogodkov ter trenutkov nepričakovane glasbene »iztirjenosti«. Novi album ne skriva namreč, da so se fantje v petih letih prelevili (tudi v tehničnem smislu) v še boljše in še zrelejše glasbene umetnike, komponiste. Rezultat tega je album, ki polnokrvno definira slog glasbenega vizionarstva skupine, od katerega ni več umika. To je obleka v kateri bivajo Low Peak Charlie najudobneje.
V produkcijskem oziru sledijo Low Peak Charlie prelitju energetske pristnosti na zvočni nosilec. Zato je ta album silno živ. To ne čudi. Bil je namreč zaigran po vzoru koncerta v studiu. In voluminozne »groove« zabele mu tudi to pot nikakor ne primanjkuje. Skupina, ki ji v osnovi lahko nadenemo ohlapno oznako alternativnega rocka, je zapisana še naprej učinkovitemu premoščanju oziroma stapljanju več žanrov, zato ostajata oznaki žanrskega križanja (»crossover«) in fuzije (»fusion«) povsem prikladni. »Našpičeno nafunkirani groove« ritmi ustvarjajo izredno kontrastno globino izkoristka zvočne slike, nad njimi »razsajajo« kitarski riffi, umeščeni v hiperplazivno masivni zvočni zid metalizirane našobljenosti, ki pa jo mnogokrat podpira (ali/in nadomešča) čist odzven kitarskega fraziranja.
Besedila zadržujejo družbeno kritičnost in to sliši vkup s samo karakteristiko formatiranja skladb. Andrej Kresevič je izvrsten vokalist. V skladbe preliva širok in večplastno obarvan diapazon vokalnih eskapad, v katerih lahko z rušilnim gnevom glasilk zadirčno, skorajda hip-hipovsko besni, ali pa postane v strasteh nadvse mehak, otožno zazrt (Le Roj). Skratka, mož se z nebrzdano vokalno prodornostjo ter izpovednostjo, učinkovito znajde v sleherni situaciji in tako kot je to bilo značilno že na studijskem prvencu, znova izredno spretno oživlja sporočila izvrstno zapakiranih verzov, kjer ne manjka razočaranja nad moralno ter čustveno in duhovno oropanostjo novodobne družbe, oziroma nad nezadržnim krhanjem družbenih vezi, kar seveda želi v končni fazi doseči doktrina kapitala, kateri so nas že davno tega prodali bruseljski podrepniki ter ostali birokratski dolgopetci.
Vsekakor pa skupina sledi muzikaličnosti formatiranja avtorskih kompozicij. Tudi »Čas disket je pozabljen« je album, ki bo vzbudil pozornost ljubiteljev glasbene nenavadnosti in drzne, to je avtorsko pronicljive idejne navdahnjenosti, kot tudi nebrzdane zvočne uzurpacije. Low Peak Charlie znajo nagovarjati tudi v slogu pravih zvočnih teroristov, z žanrskim stapljanjem, pa ne gre prezreti vplivov zasedb, kot so Rage Against the Machine, zgodnjih Red Hot Chilli Peppers, povsem na mestu je omemba lika in dela Faith No More. Bend zna biti všečen tudi ritmično izdatno podkovanim zasedbam, ki so izšle mednarodni sceni ob prelomu osemdesetih v devetdeseta, kot so Living Colour ali celo Primus. A kot povedano. Nad vsem tem prinaša skupini zmagoviti poker asov dejstvo, da je "Čas pozabljenih disket" album, ki poglablja adventivno samonikli in samorasli avtorski artizem, kar skupini zagotavlja in utrjuje posebno mesto na slovenskem glasbenem prizorišču! Album pravega in pristnega gneva rock'n'roll uporništva za leto 2017! Album, ki sodi že sedaj v kandidaturo za enega najboljših rockovskih izdelkov za leto 2017 na Slovenskem in album, ki mora doživeti čim več odrske interpretacije. Album, ki v iskrenosti osupne in strese ter nenazadnje allbum, kakršnih v novih časih na slovenski glasbeni sceni krvavo primanjkuje.
Low Peak Charlie - Le Roj (uradni zvočni zapis):
na vrh