Formula pečanja z zgodovino vojn je uspešna in zakaj bi jo torej Sabaton sploh opuščali? Že samo "latinjenje" naslovov albumov je tako dražljivo, mar ne fantje? Ker pa se arzenal nabora zgodovinskih pripovedk le počasi zožuje, so se Sabaton pretkano obrnili k svoji rodni grudi in se odločili, da uglasbijo povest o vzponu in padcu Švedskega kraljestva. To je zgodba o novem albumu "Carolus Rex".
Začenši z ustoličenjem kraljestva in prihodom »severnega leva« (skladba z naslovom »Lion from the North«) Gustava Adolfa, kjer fantje niso pozabili vključiti njegove famozne bitke za Breitenfeld (skladba z naslovom »Gott Mit Uns«). Gustav Adolf je bil mojster vojnih taktik in ena najvidnejših figur tridesetletnih vojn (skladba z naslovom »A Lifetime of War«), z zaključno etapo – bitko za Prago (skladba z naslovom »1648«). Na zgodovinsko prizorišče stopi naposled Karel XII. (skladba z naslovom »Carolus Rex«), ubrani kraljestvo pred trojnim zavezništvom Rusov, Dancev in Saksonsko-Poljske zveze, mu uspe pokoritev Danske, nato Poljske (skladba z naslovom »Killing Ground«), vse lepe reči pa se enkrat končajo. Za Karla XII je to bil frontalni, a pogubni marš nad Ruse in Moskvo, ko je bil poražen v bitki za Poltavo (skladba z naslovom »Poltava«). Mož je po neuspehu uspel prebegniti v otomansko cesarstvo, od tod pa se vrniti na skandinavski konec Evrope, kjer je padel med ponovno invazijo Norveške, ko ga je ubil natančno merjen projektil strela v glavo (Long Live The King). Konec švedskega kraljestva zaključuje polom Karlove vojske – Karolincev, ki so si polomili vse zobe v bitki pri Trondheimu (skladba z naslovom Ruina Imperii). Celotna knjižica je poleg uvodnega zgodovinskega sestavka opremljena z kratkimi intervjuji vseh petih članov skupine, kar gotovo poglablja stik konzumenta albuma »CArlous Rex«, saj na tak način dodatno buri poslušalčevo domišljijo.
Fantje so našli v studiu torej znova zvrhano mero zabave. Vendar pa skladbe kakovostno nihajo. Na albumu izstopa fantastična naslovna skladba, ki bo nedvomno z leti postala stalnica železnega repertoarja koncertnih nastopov skupine. Gre za eno najboljših skladb, ki so jo Sabaton nasploh ustvarili v svoji karieri do tega dne, z izjemnim dramatičnim stopnjevanjem, ki se prelevi v bombastično nalezljiv refren vrhunske atmoserične grabežljivosti. Takoj za njo ji pride skoraj ob sam bok skladba Killing Ground, zlasti po zaslugi izjemnega refrenskega napeva. To sta skladbi, ki sodita v kakovostno špico albuma »Carolus Rex«. Zelo zanimiva in ena boljših skladb je tudi udarna mini epska balada The Caroleans Prayer, kjer v napevih Broden s svojo grlenostjo in izbiro vodilnih melodij evocira občutja kakšnih Grave Digger iz druge polovice devetdesetih.
Fantje so izkušeni in se znajo še kako spretno sukati v studiu. Vse skladbe so preoblekli v izjemno nošnjo polno učinkujoče bombastike, saj je simfonični element po zastopstvu ekvivalentno integriran, kot element klasične metalske udarnosti. »Carolus Rex« dokazuje po produkcijski plati namreč, da so Sabaton v tem oziru privedli svoj perfekcionizem do zenita. Album poseduje optimalno poudarjeno kontrastiranje vseh elementov zvočne slike. Ob klasičnem rifovskem maršu, deluje raba klaviatur, zlasti sintetizatorskih zaves, kot bi se nahajal s skupino v studiu pravi orkester in hkrati z njo odigral koncert, vokalne linije pa so pospremljene z zborovsko-multiharmoniziranimi vložki, ki poglabljajo dinamične obrate ujetih razpoloženjskih stanj obenem pa dodatno izkoriščajo in zapolnjujejo razpoložljiv prostor aranžiranja za plasma še večje mere melodičnosti, zvočne zasoljenosti, razgibanosti in nalezljive dostopnosti (poslušljivosti)
Vse se bere do tu več kot navdušujoče. Navkljub temu, pa je moč iz osnovnih motivov, eksekucije položenih skladb na snemalni trak razbrati prenekateri kliše, ki izdelku zmanjšuje zanimivost. Vsekakor je to album, ki je produkcijsko zloščen do perfekcije, tudi aranžersko ponuja prav dobre rešitve. Vendar pa vodilni motivi skladb, kot so 1648, Gott Mit Uns, A Lifetime Of War, Long Live The King, ali Ruina Imperii nakazujejo, da se Sabaton idejno ne razvijajo več in da na trenutke tudi očitneje prežvekujejo prežvečeno. Čeprav je vse tako lepo okrašeno z bombastiko izjemno sočne in zvočno izpolnjenje produkcije.
Album je sicer zelo kvaliteten izdelek in sodi obvezno v zbirko slehernega pravovernega branitelja Sabaton diskografije. Prav tako je priporočljiva ta plošča za vse sveže nakurjene power metalce, saj sodi poleg albuma »The Art Of War«, med boljše dosežke Sabaton kariere. Z njim Sabaton ne presenečajo več. Očitno so dosegli razvojno izpovedni zenit svoje različice heavy metala, ki mu damo mirne duše predpono »battle metal«. Vsekakor se postavlja retorično vprašanje, kakšen izziv sploh še potrebujejo danes Sabaton. Baza podpornega občinstva je izjemna, so v varnih nedrjih dobro stoječe založbe, koncertirajo konstantno na samostojnih turnejah, ki so odlično obiskane. Upajmo samo, da jih visoko letanje ne pahne v ležernost, ki je znana novodobna bolezen, za katero trpijo že deset let nihovi kannček starejši, a v takšni ležernosti dodobra usmrajeni kolegi Helloween. Album nima presežnikov, učinkuje pa precej bolj grabežljivo, kot njegov predhodnik »Coat Of Arms«, zato bo na srednji rok tudi precej bolje sprejet!
Še tole. Sabaton so v letošnjem letu dodobra prevetrili postavo. Iz zasedbe, ki je posnela album »Carolus Rex« so izstopili kar štirje člani. Torej je »Carolus Rex« zaključno dejanje pravzaprav osnovnega kreativnega jedra originalne postave skupine, ki je vzdržala skupaj praktično od leta 1999. Tako lahko rečemo, da se je s tem albumom zaključila era klasičnih Sabaton. Zanimivo bo spremljati, kako bodo prebredli v idejnih rešitvah bodočih albumov prenovljeni Sabaton tovrsten izziv.
na vrh