Demians: Building An Empire

Demians je v resnici ime za skupino, v kateri je le en član. To je francoski multi-instrumentalist Nicolas Chapel. Chapel je svoj prvi album, ki nosi naslov Building An Empire izdal pri priznani nemški založbi Inside Out. Že takoj, ko so pri Inside Out razposlali prve promo zgoščenke in ko so na splet prišli prvi nezakoniti posnetki, se je začelo med kritiki in poslušalstvom šušljati, da se s prihodom skupine Demians rojeva nova zvezda (zvezda seveda v relativnem smislu, saj bo le malokdo, ki se ukvarja z nečem, ki nima komercialnega potenciala, uspel zasloveti). Tudi mene so pritegnile besede, da tokrat ne gre za klasičen tehničen metal, kot je pri Inside Out navada, temveč da glasba temelji na bolj ambientalnih teksturah.

Building An Empire je zastavljen zelo visokoleteče. Že sam naslov pove zgodbo o tem kaj hoče Nicolas Chapel narediti. Z glasbo skuša graditi. A kaj? Gradi izjemne atmosfere, ki jih poruši z močnimi metalskimi riffi, nato pa se spet vrača k svojim ambientom. Vse daljše skladbe se začnejo podobno – zelo počasi z mističnimi in občasno orientalskimi vzorci, ki te posrkajo vase. Napetost se v glasbi nenehno stopnjuje dokler kitara ne poruši glasbenega cesarstva. A ta rušilni val še kako dobro dane, ker to pomeni, da lahko Chapel začne zvočne zavese graditi od začetka s še večjo mero učinkovitosti. Album je zastavljen res ambiciozno, a vsi ti cilji se na koncu tudi uresničijo. Prava zmes post-rocka, progresivnega metala in simfoničnega rocka da plošči vse tiste prave elemente, zaradi katerih se res zdi, da je bilo zgrajeno nekaj kar se splača slišati. Chapel ne sledi klišejem, temveč utrjuje svojo pot, ki se zdi na trenutke znana, a je še vedno dovolj nova, da te pritegne. Ploščo je pohvalil tudi cenjen glasbenik Steven Wilson (Porcupine Tree), ki je dejal, da je Building An Empire zelo zrelo delo za debutantski izdelek. In prav ima. Plošča je res skomponirana na način, iz katerega bi se dalo sklepati, da gre za delo izkušenega mojstra, po drugi strani pa vendarle določene naivnosti v glasbi ter tehnične in produkcijske pomanjkljivosti še vedno pričajo o tem, da je Demians še vedno v povojih.

Po izidu albuma se Nicolas Chapel podaja tudi na turnejo, kjer pa ne bo na vse instrumente igral sam. Pomagali mu bodo še bobnar, basist in klaviaturist. Prav zanima me kako se bodo te zvočne zavese prenele na žive nastope. Če mu bo tudi na odru uspelo ustvariti podobne čarovnije kot na albumu, bo Demians čez par let postala po moje ena največjih (ne pa tudi najbolj popularnih) zasedb, ki deluje znotraj oznake progresiva.

Eden bolj zanimivih albumov, ki jih lahko pričakujemo od založbe Inside Out, ki se v glavnem specializira za precej generičen progresiven metal ter neo in simfoničen prog. Building An Empire pa je vendarle prepotrebna osvežitev za to založbo, saj s svojo inovativnostjo in kreativnostjo uspe doseči res visoko raven. Ne bom trdil, da na albumu ni pomanjkljivosti. Te nedvomno obstajajo, a to le pomeni, da bo Nicolas Chapel v prihodnje lahko ustvaril še kaj boljšega. Razne tehnične napake se da odpraviti, večja težava bi nastopila, če bi pri Chapelu šlo za pomanjkanje talenta. Pri temu ni pomoči. A za to se ni bati. Upajmo, da bodo Demians prišli igrati tudi kam v našo bližino in da jih bomo lahko še dolgo spremljali na njihovi (pravzaprav njegovi, razen če se Chapel v prihodnje odloči plošče snemati še z drugimi glasbeniki) glasbeni poti. Začetek te poti je Building An Empire, ki v resnici zgradi veličastno cesarstvo zvoka.