»Odpičeni« hardcore punkrockerji iz hrvaškega Osijeka Debeli precjednik se vračajo. Končno. Po skoraj dvajsetih letih brezbrižnega suvanja polne hardcore punk porogljivosti. S četrtim albumom. Kar šest let je minilo, da je nasledil predhodnika "Through The Eyes Of The Innocent", s katerim so bili leta 2007 rzaglašeni za bend leta, ko so osvojili nagrado Zlatna koogla. Skupina ima, ne glede na skromen izkupiček studijskih izdelkov do tega dne za seboj polno malho koncertnih nastopov po Evropi, v družbi priznani imen, kot so med drugimi Lagwagon, Beatsteaks ali Me First & Gimme Gimmes, med mnogimi nastopi pa so zašli tudi na oder Sziget festivala, letos jih pričakujemo v Tolminu na festivalu Punk Rock Holiday.
»Through The Eyes Of The Innocent« je z novim zvokom in izrazno podobo skupine pokazal, da so Debeli Precjednik dozoreli. Prehod k Moonlee Records, samostoječi neodvisni založbi, ki je ena redkih, ki deluje v našem prostoru zdravo v svojem poslanstvu, je bil pomemben korak skupine na tej poti kaljenja. Na tem albumu so Debeli precjednik opustili vso naivnost pesmic časov devetdesetih let, prav tako pa so navili zvok do hrumenja nevarnih razsežnosti in dodatno kontrastirali njegove gradnike v sodobni konglomerat popadljive adrenalinske naglice, kot jo pozna danes reklo hardcore punk rocka.
»Bruto Slavo/VBK« disciplinirano nadaljuje v tej maniri zgodbo debelega predsednika. Vsekakor je zadržana tista vesela narava skupine, melodične »party time« nalezljivosti, ki je vzniknila v začetku devetdesetih ob bumu skate punka, ko so člani Debeli precjednik radi prisluhnili zasedbi tipa NOFX, vendar pa se Debeli precjednik z »Bruto Slavo/VBK« predstavljajo danes resneje, kot kdajkoli prej. Debeli precjednik niso danes več fantki, ki se radi občasno rolkajo naokoli in jezijo starše, ker hodijo razvezanih vezalk naokoli. To je danes izdelana zasedba s pečatnim stasom in glasom sebi lastne definicije!
V glasbenem oziru ne izumljajo tople vode, držijo se svoje špure. Vsebnost molov v fuguriranju vodilnih fraz je bolj občutna kot kdajkoli, glavno pogonsko kolo pa ostaja energičen, prepoznaven in visoko karizmatičen vokal pevca Tina Kovačića. Debeli precjednik valijo komad za komad izdelane šablone, izdelane karakterne pronicljivosti, pravo umerjene uravnilovke med gradniki udarnega zvoka in inteligentno lirično prožnostjo, ki jo preveva jezik nepokorščine, kljubovanja, seveda pa ne gre mimo note osebne izpovedi in razmerja medčloveških odnosov (Against The Opposite, Kinda like Pegboy, but not that Good). Album nosi živo, a kontrolirano produkcijo. Kovačić, ki se ga v vokalni interpretaciji drži melos melodične melanholije v visoke lege uperjenega hlipavega tuljenja, pa zna več kot prepričljivo pokazati tudi agresivno režeče zobe, kot je to v odličnem ultra-razbeljenem hardcore šrapnelu Against the Opposite.
Zasedba še vedno polaga jasen delež izpovedne moči skozi jezik politične angažiranosti s katerim ostro napada krvnike človeštva, ki nam prodajajo »pravo postavo morale« (Nothing Gold, Calvary). Mračna vizija prihodnosti pa je poudarjena skozi odlično umetniško podobo naslovnice, kot tudi samo vsebino knjižice vrhunskega oblikovanja. Planet opic je stvarnost tistih, ki bodo preživeli trejo svetovno vojno. Vrnitev v kameno dobo. To je edina prihodnost, ki jo pozna virus planetarnega mazohizma kopanja v kadi lastne krvi. Virus samodestrukcije imenovan človeštvo.
Šest letni premor je navrgel kopico idej in album bruha svežino ter silno lepo mero razgibanosti znotraj ozko začrtane žanrske šablone, v kateri ustvarjajo Debeli precjednik. Za vse, ki ste neumorno čakali na novi album skupine, je ta vašo vztrajnost nagradila z dodatnim EPjem imenovanim »VBK«, ki vsebuje tri skladbe, ki so odpete v Hrvaškem jeziku. Zato v njih hardcore punk izraznost skupine pridobiva na posebnostih. Vgradnja v Slavoniji skovanega melosa prihaja namreč izdatno na površje. Obenem pa skladba, kot je Zaboravi dokazuje, da bi Debeli precjednik brez težav vžigali v polnem izkoristku, če bi se držali pisanja poezije kar v materinem jeziku. Ta občutek poudari hardcoreovsko povampirjena Puška ne ubija ljude v nadaljevanju, zmago pa odnese prav zaključna, izdana tudi kot prvi predstavitveni single imenovana Moja su koljena umorna od moljenja, ki nazorno izpostavi uporabnost sočne palete izrazov Hrvaškega jezika.
»Bruto Slavo/VBK« je močan izpovedni dokument, s katerim Debeli precjednik utrjujejo svojo pozicijo v prostoru alternativnega rocka skovanega na balkanskem polotoku in dodajajo v svoj diskografski pejsaž nov razvojno odmerjen korak navzgor, ki je izraz zrelostnega bogatenja značaja skupine in zlasti dragocenih izkušenj dolge koncertne kilometrine. Prava izpovedna moč glasbene vsebine zasedb kova Debeli precjednik se namreč meri šele, ko se srečaš s skupino na odru.
na vrh