»Broken Bones« je novi studijski album legendarne glam metal zasedbe Dokken! Tretji brez Georgea Lyncha v postavi, tretji z Johnom Levinom na kitari. Najbolj zanimivo je to, da pravzaprav John Levin drži skupaj danes Dokken v smislu komponiranja nove glasbe. Znova namreč dokazuje, da je preklemano dober kitarist. Hiter,eksploziven, s superiorno kontrolo in izrazno pronicljiv. Slednje pomeni, da zna prinesti riff v komad in ga zasoliti z vražjo kitarsko solažo.
Šibka točka zasedbe ostaja tako Don Dokken. Njegovo petje ni več tisto kar je lahko nekoč spravil iz sebe. Do tega dne smo se na novo situacijo navadili in tudi ni pošteno od Dona zahtevati, da premaguje zanj nemogoča vokalna višavja. Don se drži v srednji legi in kadar skuša iti više, se mu vokal sorazmerno s tem tanjša in izgublja na moči. V tem oziru bi se lahko Don preimenoval v »Don Brokken« album pa v »Dokken Bones«, a kot rečeno, ni prostora norčevanje iz legendarnega vokalista, ki se je nekoč lahko pohvalil z enim najbolj strupenih vokalov v glam metalu / hard rocku. Don vzdržuje lepe melodične napeve, izdelanega karakterja in torej napevi, ki hitro obstanejo v spominu poslušalca. Levji delež v aranžiranju prispeva danes na Dokken albume Levin. Tako, da je to pravzaprav njegov album. Bolj, kot Don Dokkenov, ki se vpiše med soavtorje skladb le dvakrat (Victim Of Crime, Waterfall). Opremljanje vodilnih napevov z harmonijami uspešno prikriva načetost Dokkenovega vokala.
»Broken Bones« poseduje večinoma srednje hiter tempo razvoja skladb. Prva otvoritvena Empire je neposredni »šrapnel med oči« in človek si samo želi, da bi se plošča razvijala v takšni maniri, a se ne. Sledi sveženj srednje hitrih skladb, ki sicer lepo vzbrstijo na razpoloženjskih stanjih ter vodilnih napevih, kjer pokriva glavnino zvoka spremljave, blago razmazana distorzija moderno sproduciranih kitar, z občasnimi dodatki akustične kitare, kar tvori lep medsebojni pletež spreljave (For the Last Time).
Zanimivo je, da šele skladba Tonight vrne album na tirnice eksplozivnosti, s katerim se je odprl (Empire)! Tonight poseduje enega najlepših refrenov, ki bo prav gotovo postal koncertni favorit nastopov skupine v novi dobi. Levinu se še posebej »nezadržno utrga« v eni najbolj ostro nabrušenih, ultrasoničnih solaž. Gre za skladbo, ki je ena najmočnejših na albumu v aranžerskem smislu. Torej ravno prav za intenziven zaključek albuma!
Kakorkoli obračaš, gre za kvaliteten album, stkan po maniri melodičnega rocka nove ere. Brez presežnikov, a dovolj kvalitetno, da pije vodo imena Dokken. Levinovi nosilni riffi uspešno vzdržujejo Dokken figuro novih časov s tradicijo izročila klasičnih dni skupine, prav tako pa njegovo fantastično soliranje povsem dostojno polni vrzeli, ki so nastale z odhodom Georgea Lyncha iz skupine. Dokken so z »Broken Bones« torej znova preživeli. Problem je ta, da v kolikor bi menjali pevca, ni več vzvodov za obstoj skupine, tako da se bo treba sprijazniti z dejstvom vokalne načetosti Dona Dokkena in pika. Sicer pa album ni nujen v vaši zbirki, po njem bodo posegli le vsi tisti ki vas veže močan čut nostalgije zlatih časov skupine, sicer se obrnite h kvalitetnejšim izdajam ki so izšle v letošnji jeseni Frontiers Records, kot je recimo nova Pride Of Lions plošča imenovana »Immmortal«.
na vrh