Bloodbound: Book Of The Dead

Po odličnem sprejetju množic prvenca "Nosferatu", je album skupini Bloodbound tako v veliki meri pomagal, da so v prejšnjem letu lahko delili odre s skupinami Arch Enemy, Dark Tranquillity, Evergrey, Pretty Maids in Sabaton (slednje smo videli letos pozimi pred Therion v Ljubljani), če jih naštejemo le nekaj.

Med lanskoletno "Nosferatu" turnejo so imela fantje kopico težav z nestanovitnostjo zasedbe. Zasedba, ki je posnela album "Nosferatu" se je na turneji nahajala v zelo spremenjeni postavi. Med možmi, ki so skupini pomagali izpeljati turnejo, so se tako zvrstili Kristian Andrén (Wuthering Heights, Memento Mori, Tad Morose), Johan Sohlberg (The Storyteller), Jörgen Andersson (Baltimoore) in Markus Albertson (Seven Sins). Ob koncu turneje se je pevec Urban Breed (znan po prispevku za skupino Tad Morose) odločil za stalno zapustiti Bloodbound, da bi se lahko osredotočil na svoj samostojni projekt.

Tako je v letošnjem januarju v skupino prispel nemški pevec Michael Bormann (Jaded Heart, Bonfire, J.R. Blackmore, Rain, Bormann) in skupina je ekspeditivno posnela album skozi Januar in Februar. Fantje so okrepili postavo s še enim dodatnim kitaristom. Mlajši brat Thomasa Olssona Henrik, je tako po novem zadolžen za ritem kitare pri Bloodbound. Ob tem pa rotacij še ni bilo konec, saj je skupina sprejela v svoje vrste tudi novega bobnarja. To je Pelle Ĺkerlind (Morgana Lefay), ki se je skupini pridružil že na "Nosferatu" turneji. Skupina je upajmo s tem naposled našla stabinost.

V recenziji prejšnje plošče sem omenil, da ima skupina potencial, da razvije lastno prepoznavnost, ali pa, da se izgubi v sivem povprečju, kar pa bodo pokazali nasledniki albuma "Nosferatu". In "Book Of The Dead" žal potrjuje, da so možje za željo po sigurni "komercializaciji" izbrali drugo opcijo . Bloodbound se "Book Of The Dead" postali sive miši. Da je album tehnično odlično izveden, niti ni treba posebej omenjati. To pa nima nobene teže v kolikor ne daš nič svojega v skladbe! Kar moti in odbija je, da skupina ne pokaže prav nobene izvirnosti, nobenega duha lastne prepoznavnosti, ki bi bila plod kreativnosti. Gre za popoln kliše! Od glave do pete power metal oponašanje Helloween, riffi močno naslonjeni na retro Judas Priest, pikanje preko riffov značilno za nemško power metal druščino. Kanček zanimivosti prinaša le Bormannov vokal, ki je vnesel v zvok skupine nekaj svežine s svojim grlenim pristopom. Skladbe ne skrivajo želje po pompoznosti in 1000 krat prežvečenemu zatekanju k temam kultnega spiritualizma, s čimer metalci tako radi "pasje" lovijo z gobcem svoj rep in se vrtijo v krogu večne omejenosti in repetitivnosti. Prave Tantalove muke spoznava človek ob prebijanju skozi grozljivo duhamorno nabijanje ustaljenih okvirčkov, dolgočasno zatohlost plošče v njeni predvidljivosti, brez osnovnega kvantuma duhovitosti in domišljije. Če poznate Helloween, ne zamujate prav ničesar, če se gibljete v krogu poslušana Helloween in njihovih vrstnikov tudi v bodoče. Bloodbound, še eni švedski "štancarji" več. "Book Of The Dead" album namenjen striktno vsem tistim, ki zbirajo na policah le albume znamke "power metal" in prav vse kar prihaja izpod znamke omenjenega žanra.