Dvojna kompilacija »Blast From The Past« je pravzaprav zbirka na novo odigranih najvidnejših del nemške power metal utrdbe Gamma Ray iz obdobja, ko je pel v skupni Ralf Scheppers (danes Primal Fear) in remasteriziranih različic originalov posnetih s šefom skupine Kaiejem Hansenom, na vokalu. Torej zaobjema ustvarjalni presek Gamam Ray diskografije izdanih albumov med letoma 1989 in 1999. Prvo dekado skupine torej!
Prekrasno embalažiran izdelek opremljen s čudovitimi slikami, ki jih je prispeval legendarni umetnik in stvarnik naslovnic metal albumov Derek Riggs (od Budgie do Iron Maiden), s katerimi je možakar na moč posrečeno zajel bistvo fantazijskih, z znanstveno fantastiko okronanih sporočil v samih verzih skupine - zlasti na kasnejših delih prve dekade, se pravi med letoma 1995 in 1999, se je znašla med izdajami ob pravem času na pravem mestu. Iz več razlogov!
V letu 2000 je power metal doživljal s svojim revivalom pravi pravcati razcvet, ki se je pričel v drugi polovici devetdesetih s prelomno izdajo - prvencem Hammerfall »Glory To The Brave«. V obdobju štirih let, ki so sledila se je gibanje močno okrpeilo, saj so na prizoršču vzzniknile nove powerr metal skupine, tisate klasične, ki so začele s kariero v osemdesetih, pa so znova našle smisle ustvarjanja in kljubovanja, kar jim je prineslo prepotrebna krila novega navdiha!
Vse to je veljajo tudi za Gamma Ray. Skupina je s kariero začela leta 1989, se je z albumoma »Somewhere Out In Space« (1998) in vsega leto za njim izdano ploščo »Powerplant« (1999) zavihtela proti kreativnemu zenitu, ki ga nekako zaokroža album "No World Order!" (2001) in za njim dvojni koncertni album »Skeletons In The Closet« (2003). Prav postava, ki je posnela albuma »Somewhere Out In Space« ter vsega leto za njim, izdala še odlični »Powerplant«, se je nahajala v izredni formi in neverjetni kreativni svežini na prelomu tisočletij.
Tako se je odločila ponovno odigrati in prearanžirati nekatere skladbe iz obdobja albumov »Heading For Tomorrow«, »Sigh No More« in »Insanity And Genius« Torej zgodnje obdobje skupine. Le te so sedaj opremili s predirljivim, rezko nazobčanim in hladnokrvno odzivnim vokalom Kaia Hansena, ki je v tem obdobju izkazoval, uspešen kvalitativni preskok, ko se je prelevil v suverenega vokalista, čeprav je vselej veljal v prvi vrsti za izbrušenega riffotvorca in komponista prekrasnih kitarskih melodij ter solaž. Kai je sicer zaznamoval kultni Helloween prvenec »Walls Of Jericho« (1985) s svojim vokalom, veščino petja, pa je petnajst let kasneje vidno izbrusil.
In rezultat? Produkcija s »Powerplant« je prenesena tudi na ta barviti Gamma Ray dvojni CD sendvič! V celoti. Odlično petje Kaia Hansena, ki brez ovir premaguje v vrtoglavo višino uperjene vokalne linije, je do potankosti harmonizirano s spremljevalnimi harmonijami, podkrepljeno z riffovskim zidom, podkrepljeno z dvojnimi harmonijami kitar nastavljenih v tercete. Prihod Henja Richterja za album »Somewehre Out In Space« je pomenil za Kaia Hansena izredno razbremenitev, saj je slednji naposled dobil v ekipo enakovrednega partnerja , ki mu lahko v vsem zaupa. Torej kombinatorika deljenih solaž v instrumentalnih delih, zasoljenost pasaž s krepostno tvorbo dvojnih harmonij v tercetih, mnogokrat kar trzanja preko riffov (»picking«), kar je Kai Hansen prenesel seveda o d slavnih kolegov Helloween, kot tudi dodatek klaviaturskih aranžmajev, je pričalo o tem, kako pomembna nova pridobitev za skupino je Henjo Richter. Naenkrat je v izrazu Gamma Ray zrasel epsko bombastični moment in dotik simfoničnosti, pa čeprav še vedno izdatno podrejen udarnim power metalskim riffom in vodilnim melodijam trzanja preko riffov.
To pa še ni vse. Hansen je za album »Somewhere Out In Space« obdržal ob sebi v postavi le zvestega Dirka Schlächterja, ki je presedal s kitare na drgnjenje bas kitare. S tem se je sprostil prostor za Henja Richterja na kitari,za bobne pa je sedel posebno izpopolnjen akter na bobnih Daniel Zimmermann, bobnar o kakršnem je Hansen lahko le sanjal. Torej so Gamma Ray v obdobju dveh let delovanja popolnoma prenovljene ekipe ujeli izreden moment pravšnje ogretosti na tisto delavno temperaturo, ki ustvarja idealne pogoje za razvoj ustvarjalne kemije med člani, kakršna žene v polnem izkoristku voz naprej.
In »Blast Form The Past« poka od te pozitivne navdahnjenosti in svežine, ki jo je sevala prenova ekipe! Skladbe si sledijo v kronološkem zaporedju. Zato je zanimiv zlasti prvi album, kjer pravi ljubitelj Gamma Ray dejansko osupne nad tako močno kontrastno preobrazbo in nadgradnjo ne le v sami domiselnosti aranžiranja starih klasik v novi preobleki, pač pa je opazen tudi preskok na višji nivo produkcije samega zvoka, ki je razvijal večplastnost, kakršna je pod isto streho združevala porast metalske trdote in nabrušenosti agresije, po drugi plati pa prinašala tisti dotik simfonične bombastike, ki jo pravi power metal naboj nujno potrebuje in zahteva.
Drugi CD zajema obdobje ustvarjanja skupine od leta 1995 do 1999 in ponuja remasteriziran zvok skladb, s tem da razlik v zvoku med verzijami treh skladb iz »Powerplant« albuma in tistega kar slišimo na »Blast From The Past« ni zaznati. Glede na vsega leto zamika med izdajama, gotovo Gamma Ray niso remasterizirali tudi zvoka teh treh »Powerplant« skladb. Šlo bi namreč za jalovo delo. Je pa takšna razporeditev skladb od najstarejšega k najmlajšemu albumu odlična avantura, ki po drugi plati razodeva tudi samo plat postopnega artističnega zorenja skupine.
»Blast Form The Past« je odlična kompilacija, ki je potegnila za seboj v času izdaje kar nekaj podobnih zgledov drugih power metal zasedb, ki so se lotile podobnih projektov, preigravanja starega materiala. Prav tako je kompilacija napovedovala, da se bo skupna v celoti lotila remasteriziranja vseh starih pre-»Poweplant« albumov, kar se je tudi zgodilo, ko so leta 2002 preko Noise Records (danes sicer že davno tega propadle založbe) izdali znova količinsko striktno omejeno izdajo remastrov v »digipack« embalaži.
Glede na to, da v letu 2012, ko se mi pišejo te vrstice, zelo težko najdeš na ta album v CD trgovinah, na medmrežnih prodajalnah, pa dosega zelo visoko ceno, je več kot očitno to, da bo novo pečeni raziskovalec Gamma Ray kataloga prej skompletiral posamične studijske albume, kot se dokopali do te kompilacije. Mora pa jo imeti vsak ljubitelj nemškega power metala. Je namreč odsev časa, ko se je power metal za obdobje kakih sedem let premaknil znova v fokus metalskih množic. Ob tem pa tudi odsev izjemne moči postave Gamma Ray v tistem času. Ta postava velja tudi danes za klasično Gamma Ray postavo, ki se je spremenila šele v letu 2012, ko je Daniel Zimmermann zapustil skupino.
na vrh