Prljavo kazalište so nedavno obhajali tretje desetletje aktivne glasbene aerobike, ob tej priložnosti pa je gospoda iz Dubrave izdala zbirko največjih triumfov, tokrat preoblečeno v "žive" barve. Best Of Live pod streho jemlje bliskoviti diskografski pregled zapuščine herojev hrvaškega post punka, ki po principu malo mešano, ponuja pester nabor večinoma že davno pozabljenih cvetk, ki pa v neokusno prepotentni in patetični družbi raznobarvnih slavospevov hrvatstvu, hitro metamorfirajo v vlogo nepogrešljivega balzama za ušesa, seveda predvsem pri tistih, ki se z godbo Prljavog kazališta ne srečujete ravno vsak dan. Zbirka poglede nostalgično obrača od samih začetkov zgodbe Prljavog kazališta, do najbolj svežih trzljajev naših kockastih prijateljev in albuma Moj dom je Hrvatska, ter tako ponuja nekakšen zmedeni kronološki prelet kariere in razvoja zasedbe.
Prljavo kazalište z najnovejšim "best of" arzenalom pri slovenskih odjemalcih glasbenih zapisov gotovo poizkušajo profitirati na zmagoslavju nedavnega nastopa v Cvetličarni (RockLine reportaža tukaj!). Album se predstavi kot dvojni plošček CD in DVD formata, oba pa poizkušata razvajati z rahlo premešanim repetroarjem "prljavih" železnin. Po pričakovanju se z Best of Live Prljavo kazalište zavestno odvračajo od udinjanja "jebivetrskim" stališčem post punkerske mladeži iz začetka 80tih let, pravzaprav s konstantnim netenjem burnih nacionalnih čustev, pogosto jasno zavzemajo precej kontroverzna stališča. In res, dandanes se pri "prljavcih" zdi, kot da ne počnejo nič drugega. Ležerno poležavanje na starih lovorikah, torej na zaprašenemu statusu legendarnega glasbenega kolektiva, vselej nastopi v paketu z drilanjem dajanja vtisa nacionalne zavednosti. Gre za formulo, ki pri naših južnih sosedih vselej naleti na odobravanje.
Album je skorajda brezmadežno produkcijsko delo, pravzaprav umetno grajen mozaik zvokov, kar je škoda, saj Prljavci z Best of Live ne zvenijo niti malo umazano, pač pa prej kot druščina obsedenena s sterilno čistočo. S kristalno čistim zvokom, ki daje vtis fabriciranosti, Prljavo kazalište vseskozi izgubljajo na prepotrebnem kontaktu s publiko. Prepoznavni zvočni zid zasedbe obeh koncertnih dokumentacij, tako CD, kot DVD formata, je po nepotrebnem postavljen preveč v ospredje, zdi se, kot da bi Prljavo kazalište namesto pred nekaj tisoč glavo množico, švicali v varnem zavetju dnevne sobe, nakar bi po končanem snemanju ob kozarču domače rakije, ups, domačega "franjovca", mirno spolirali vsako podrobnost. Kiksov tule zato ne boste našli, čaka pa vas spretno spleteni venček hitov, ob predvidljivemu serviranju katerega pa se koncertni ambient nažalost popolnoma porazgubi. Neubrano vreščanje najstnic pač ne more nadomestiti manjka prepotrebne kohezije med izvajalcem in publiko. Graja gre tudi na račun siromašnega pakiranja, ki prej kot na dostojni rockerski manifest ob proslavljanju 30. obletnice delovanja zasedbe, spominja na digitalnega oskubljenca, ki ste ga na križarskemu romanju iz Zagreba v Borovo Selo, skupaj s polnimi rokami žvečilnih, čipsa in slatkišev, začasno posvojili na lokalni bencinski črpalki.
Seveda se bo ob omembi imena Prvljavo kazalište večina kajpak hitro spomnila napevov, ki so tekom 80tih, sploh pa s prihodom 90tih let, močno burkala scensko dogajanje ranjke Jugoslavije, torej v njenih najbolj mračnih urah, ki so napovedovale neodložljiv prihod časa krutega ozemeljskega razkrajanja. Sveže pečeni dvojni plošček se lahko kljub številnim pomankljivostim, ki pa bodo na žulj bržkone stopili le zahtevnejšim audiofilom, mirne volje pohvali s pestrnim naborom ska in rockovsko obarvanih cvetk, s katerimi na prihajajočih novoletnih rajanjih gotovo ne boste streljali v prazno.
na vrh