Primal Fear so nemški metalci doma iz Eslingena pri Stuttgartu. Za njimi je bogata diskografska kariera. Medtem, ko prvo ero delovanja obeležuje kompilacijska zgoščenka »Metal Is Forever - The Very Best Of Primal Fear«, ki je izšla leta 2006, ko so fantje sklenili sodelovanje z založbo Nuclear Blast in polagoma prešli pod okrilje založbe Fronters Records, opredeljuje drugo ero delovanja najnovejša kompilacija imenovana »Best Of Fear«. Skok od nemške k italijanski založbi torej.
»Best Of Fear« je tako dvoja kompilacija, ki podaja ustvarjalni prerez zadnje dekade delovanja skupine, torej od albuma »New Religion« (2007) pa do aktualnega »Rulebreaker« (2016). Primal Fear so se v tej dekadi kar konkretno spremenili. No to so skoraj bogokletne besede. Pri Primal Fear od nekdaj velja, da dobiš tisto kar vidiš in slišiš, pa vendar. Pri Frontiers Records je skupina preizkusila nekatere nove glasbene stvari in jih uspešno integrirala v siceršnjo elementarno power metalsko rušilnost. Od orkestralnih elementov, do duetov z ženskimi vokali, do spogledovanja z zapuščino melodičnega rocka, kar pomeni implantacija še večje muzikalne nalezljivosti v vodilnih napevih, kot tudi občasno »mehčanje« zvoka. Pa vendar Primal Fear ostajajo ob vsem tem še naprej zagrizeno power metalsko povampirjeni, v sozvočju s pravo nemško šolo pristopanja do tega žanra. Seveda pa za definiranje svojega glasbenega dosjeja dolgujejo veliko zahvalo enim in edinim, to je Judas Priest.
Po tej kompilaciji bodo morali poseči tudi tisti, ki imajo prav vse albume skupine, ki so izšli za založbo Frontiers Records. Primal Fear so na Best Of Fear namreč zamešali štrene tako, da so uvrstili nanjo še tri povdsme nove skladbe. Uvod Area 16 preskočimo. Prva prava nova skladba je Predator, ki sledi formuli pisanja tipičnih razbijačev, ki navadno odpirajo vsak Primal Fear album. Najbolj zanimiva med temi skladbami je druga, to je If Looks Could Kill, ki predstavlja popoln odklon k koketiranju z melodičnim rockom in komad, kot bi jim ga napisali Pink Cream 69. Dostavlja izvrsten in hipoma zapomnljiv refren, vprašanje pa je koliko paše tak slog k prvinski metalski elementarnosti skupine. Vsekakor izredno dobra kompozicija, ki bi ob drugačnih aranžmajih dobro funkcionirala tudi v polpreteklem žanru AOR glasbe. Tretji med novimi, to je Thrill of Speed deluje bolj kot »filler« in je povsem pogrešljiv.
Torej pred vami je najboljše od Primal Fear ustvarjeno v zadnjih desetih letih in vzeto z albumov »New Religion«, »16.6 (Before the Devil Knows You're Dead)«, »Unbreakable«, »Delivering the Black« in »Rulebreaker«. Se pa nekoliko oba ploščka razlikujeta. Prvi vsebuje po večini nasršene in jedke, to je krajše heavy metal rušilce, medtem, ko prikaže druga zgoščenka »raziskovalno« plat skupine. Pravzaprav trenutke, ki jih lahko označimo za daljše in kompleksnejše kompozicije, pa tudi udarne balade.
Torej. Odvisno kaj iščete. To ni tista prava reprezentativna kompilacija skupine. Najboljše se namreč nahaja prav na albumih, ki so jih Primal Fear izdajali za Nuclear Blast Records, sploh na prvih treh, pa tudi »Devil's Ground« je vražje dober album in gotovo sodi v ustvarjalno špico glasbenega opusa Primal Fear. Torej pristopajte do kompilacije »Best of Fear« nekoliko previdno in se ne zaletite takoj vanjo, kot shirani konj na mrvo.
Primal Fear - If Looks Could Kill (uradni zvočni zapis):
na vrh