In še 21. studijski album večnih ter znamenitih metal dedkov Saxon. Tudi to je skupina, ki v zadnjih letih časti obletnice. Prišli so v leta. Nova in nova turneja. posvečena temu, onemu, tretjemu,… Koncertni dokumenti posledično dežujejo. Obenem pa Saxon snemajo redno nove studijske albume. Dve leti sta se obrnili od izdaje Sacrifice (2013), pred durmi pa je že novi studijski dokument.
Za producentskim krmilom so Saxon zadržali Andyja Sneapa, ki je produciral predhodnik »Sacrifice«, zato sledi v zvokovnem smislu novi album svojemu predhodniku. Glede komponiranja ni nikakršnih skrivalnic. Veterani se znova spretno obračajo v studiu. Izkušnje in kilometrina govore same zase. Udarni in preprosti riffi, ki sodijo v okostenelo formo starošolskega evro heavy metala (najbolj briljantna kompozicija izmed novih je v tem oziru Top of the World). Ker skrivalnic seveda ni, je tudi pri novih Saxon vseskozi jasno pri čem si. Tudi tokrat prehajajo Saxon hitro k bistvu. V potezah nikakor ne komplicirajo In tako seveda znova enkrat več zaželeno rušijo.
Tipski Saxon album od prve do zadnje sekunde cilja znova na žepe široke baze fanov, ki častijo od pamtiveka skupino, vsekakor pa imajo Saxon to veliko srečo, da jih ceni tudi mlada garda novo pečenih prijateljev glasbe, ki so se šele pred kratkim odločili da vstopijo v svet metala. Kompozicije znova stojijo visoko kakovostno druga ob drugi in kakovostnih nihanj med njimi ni. Kitarske fraze so seveda mojstrsko prepakirane in reciklirane. Saxon ne odkrivajo novih glasbenih obzorji, pač pa čvrsto in varno jašejo v kalupu predvidljive glasbene recepture. Slišano, preverjeno, zahtevano in obenem enkrat več edinstveno. To je prepoznavno, kar je seveda bistvo vseh bistev.
Dokler bodo fantje prirejali takšne vihrave jurišnice, kot je kot britev ostra Devil's Footprints ali na sredini Stand Your Ground, bodo tudi albumi ohranjali svežino in mladostniško zagnanost, ki so jo Saxon v studiu vse polni tudi na zrela leta. Leta, ko marsikatera skupina resno razmišlja o upokojitvi. V novi mineštri pospešenih, srednje hitrih klasičnih metalskih koračnic, kjer občasno zadiši po koreninah rock'n'rolla in bluesa, kot je to denimo v skladbi To The End, bo našel pravi Saxon fan tudi tokrat polno malho velike osebnostne satisfakcije in potešitve. Med skladbami pa tokrat prinaša ne le posrečen, pač pa na moč dobrodošel odklon najdaljša med njimi. To je zadnja z naslovom Kingdom of the Cross. To je mračno formatirana skladba, za njo se pne ganljiva zgodba, skladba pa premore odlično gradacijo vzdušja, v katerem skozi minutažo razpoloženjska napetost vseskozi narašča. O tem, da se Biff še vedno drži v odlični vokalni formi, niti ni treba posebej razpravljati. Ostaja ena najmarkantnejših vokalnih figur heavy metala.
»Battering Ram« je studijsko ustvarjalna konstanta skupine! Pravi Saxon album od glave do pete. Nič manj nič več.
Saxon - Battering Ram (uradni videospot):
na vrh