V obdobju, ko so se Helloween iz speedmetalske atrakcije, po prihodu pevca Michaela Kiskeja, prelevili v pionirje power metala, so v Nemčiji sredi osemdesetih vzniknile nekatere sorodne skupine, ki so v svoji glasbi prisegale na kombinacijo hitrosti, melodičnosti in sčasoma tudi vse bolj epskih aranžmajev. Helloween pri svojem početju zato že zelo kmalu niso bili osamljeni, čeprav je trajalo še nekaj let preden je kakšna druga skupina formo power metala izpilila do takšne popolnosti. Med najbolj uspešnimi in izvirnimi tovrstnimi skupinami so bili njihovi nekoliko mlajši nemški rojaki Blind Guardian, ki so svojo pot začeli kot dokazovanja željni speedmetalski kolektiv pod močnim vplivom skupin kot so Iron Maiden, Queensryche, Metallica ter seveda Helloween, kateri so bili v svojih zgodnjih letih prav tako obsedeni s speed metalom.
Blind Guardian so se prvotno imenovali Lucifer's Heritage, vendar so se v času snemanja svojega studijskega prvenca »Battalions of Fear« bistroumno preimenovali, da ne bi imeli slučajno zaradi okultne simbolike njihovega prejšnjega imena podobne težave kot so jih imeli na začetku kariere Running Wild, katere so nekateri pomotoma povezovali z black metalom. Pevec/basist Hansi Kürsch, glavni kitarist André Olbrich, ritem kitarist Marcus 'Magnus' Siepen in bobnar Thomas 'Thomen' Stauch, člani banda ki so skupaj zdržali kar 18 let, so skoraj enako kot heavy metal ljubili literarna dela J.R.R. Tolkiena, Stephena Kinga, Michaela Moorcocka in Franka Herberta, obenem pa so bili obsedeni z video igrami iz serije 'Dungeons and Dragons', kar je pomembno vplivalo predvsem na njihova besedila in ikonografijo, kar so z leti stalno nadgrajevali. Obenem pa je njihovo čislanje Tolkiena odigralo pomembno vlogo k čedalje večji prepoznavnosti med metalsko srenjo. V glasbenem oziru so Blind Guardian na začetku svoje kariere bolj spominjali na kakšen ameriški speed metal band kot pa na tipične predstavnike tevtonske heavymetalske šole, vendar so že na »Battalions Of Fear«, ki je bil večinoma tranzicijski izdelek, počasi začeli oblikovati svoj prepoznavni epski slog, ki jim je kasneje prinesel svetovni sloves.
Med najboljša dela na albumu spada že otvoritveni »Majesty«, ki je skozi leta dobro prestal test časa, zato ni presenetljivo, da ga Blind Guardian še dandanes skoraj vselej izvajajo na svojih koncertnih nastopih. Po kratkem uvodu na lajni, ki zveni kot nekoliko hecna parodija na Straussovo 'Na modri Donavi', sledi ognjevit prehod v razbeljeni speed metal, medtem ko besedilo govori o dogodivščinah Bratovščine prstana iz Tolkienove kultne mojstrovine 'Gospodar prstanov'. Intenzivno delo dvojne bas stopalke in zašiljene kitarske pasaže so pospremljene s Hansijevo energično pevsko predstavo. Njegov vokal je bil v tej fazi kariere še precej bolj 'hrapav' in manj 'raztegljiv', vendar je v nadaljevaju naglo napredoval in dozorel do zavidljivih dimenzij. Na »Majesty« so bila v refrenu že prisotna večglasja, ki so kasneje, ko so Blind Guardian med svoje pomembne vplive začeli šteti tudi Queen, postala eden njihovih zaščitnih znakov. »Majesty« je sicer eno izmed štirih del na albumu, ki se dotika dogodkov iz 'Gospodarja prstanov', predvsem dogodkov iz prve knjige 'Bratovščina prstana'.
»Guardian of the Blind«, ki je bil navdahnjen z romanom 'Tisto' izpod peresa Stephena Kinga, kljub svojemu naslovu nikoli ni postal reprezentativna skladba skupine. Morda je temu botrovalo, da ta speedmetalski vrtiljak s povampirjenim vokalnim pristopom nima ravno spektakularnega refrena ali kakšnega posebno zanimivega aranžmaja. »Trial by the Archon« je kratki inštrumental z borbenimi bobnarskimi prehodi in mogočnimi kitarskimi pasažami, navdahnjen z raso Archon, ki se nahaja v seriji popularnih video iger 'Dungeons & Dragons', katero so člani banda naravnost oboževali. Sledi neposreden prehod v »Wizard's Crown«, katera se je originalno imenovala »Halloween«, vendar so jo morali preimenovati zato, ker so Helloween tedaj že imeli skladbo z istim naslovom. Zloveščo atmosfero spremlja borbeni refren, katerega podpirajo udrihanje dvojne bas stopalke ter jedke kitarske fraze. Besedilo govori o zloglasnem okultistu Aleisterju Crowleyu, ki je že od Black Sabbath dalje buril domišljijo številnih metalskih skupin.
»Run For the Night«, še en do konca naviti speedmetalski rušilec, ki pripoveduje o kalvariji 'Bratovščine prstana', nedvomno spada med vrhunce albuma. Hansi se tu nekajkrat preizkusi tudi pri doseganju visokih leg, medtem ko Olbrich postreže z epsko kitarsko solažo. Vrhunec skladbe predstavlja odličen refren z značilnimi epskimi večglasji. Nekoliko bolj progresivno usmerjeni »The Martyr«, 'zgodba' o Jezusovem pasijonu, je nekakšen hibrid med zgodnjim, speedmetalskim in kasnejšim, epsko-powermetalskim Blind Guardian slogom. Delo bobnov in utrip bas linij sta ob številnih zanimiv prehodih še izrazito speedmetalska, medtem ko glavna kitara že izžareva precejšnjo raznovrstnost.
Naslovno delo, ki spada med trše trenutke albuma, je jedka kritika politike tedanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana z gneva polno Hansijevo pevsko predstavo. Lahko bi se reklo, da gre za dokaj neznačilen, uporniško razpoložen dosežek v katerem je moč pri kitarskih harmonijah čutiti številne vplive Iron Maiden. Na koncu albuma se nahajata dva inštrumentala: »By the Gates of Moira«, ki vsebuje elemente Dvorakove 9. simfonije 'Iz Novega sveta' in vsebuje nekaj epskih kitarskih harmonij, ter bonus skladba »Gandalf's Rebirth«, ki je dobro ambientalno posvetilo čudežnemu preporodu dobrega čarovnika Gandalfa iz 'Gospodarja prstanov'. »Gandalf's Rebirth« je band posnel še kot Lucifer's Heritage. Na njej sta bila prisotna še prejšnji bobnar Hans-Peter Frey in prejšnji kitarist Christof Thiesen, ki sta bila člana banda zelo kratek čas.
Ambiciozni prvenec ene izmed najbolj kvalitetnih zasedb nemške metalske scene, »Battalions of Fear«, je bil še v marsičem speedmetalski izdelek, ki je odražal pomembne vplive nekaterih bolj uveljavljenih metal skupin, vendar se je na določenih skladbah že lahko slišalo, da Blind Guardian počasi, a vztrajno gradijo popolnoma specifičen in nadvse ambiciozen pristop k epskemu power metalu. Poleg Helloween prvenca nedvomno spada med boljše začetke studijske kariere kakšnega predstavnika nemške power metal scene, čeprav se je band od tedaj slogovno precej spremenil, dozorel in temeljito napredoval. Že na naslednjem albumu »Follow the Blind« (1989), ki je bil sicer rahlo mračnejši, trši in celo nekoliko bolj thrashersko obarvan, se je že lahko zaznal rahel napredek, saj so na njem prvič uprabili klaviature in polagoma začeli odkrivati simfonične aranžmaje, ki bodo začeli v njihovi glasbi dobivati vse bolj pomembno mesto.
Blind Guardian - Battalions Of Fear (celoten album):
na vrh