Danny Bowes ostaja še naprej zelo impresiven pevec. Tudi z novim albumom. Tu ni kiksa. Njegov topli žametasti vokal dodaja nezamenljiv pečat Thunder glasbi! Nekateri se res ne znajo nikakor postarati, oziroma se znajo "pravilno starati", v smislu, da njihov glas le še zori z leti.
On the Radio ni, glede na naslov, nikakršno objokovanje najbolj svetlih AOR dni osemdesetih, pač pa drzen in direkten pok albuma z minimalizmom "AC/DC" rock n' roll refleksa, s kakršnim album poskoči v trenutku! Možje tako, kot je to že v njihovi standardni navadi, vmešavajo v to neposrednost na eni strani bluesovski značaj, na drugi strani pa mu dodajajo melodičnost izbranih glasbenih trikov. Ta značajski dipol kompaktnih 12. rock vnetljivcev tega albuma, se znova skladno dopolnjuje skozi album. Celo v samih skladbah uspe skupini vnesti enakovredne odmerke obojega (Stormwater, Candy Man, Honey). Nemara je Love Sucks najlepši primer skladbe novega albuma, ki jo od glave do pete uspešno predstavlja združenost v enem telesu, vseh tipičnih Thunder zaščitnih znamk. Seveda z zvrhano mero britanskega sarkazma v besedilu. Seveda skozi nabor skladb naletimo na dejstvo, da se ta značajski dipol pomika na skladbah enkrat v prid bluesy ali pa drugič hard rock vzdušja. Tako Carol Ann spominja na "izgubljeno" "Robert Johnson's Tombstone" skladbo, ljubezen do blues glasbe pa ne skriva uspešno "južnjaško plus banjo" orientirana Turn Left To California. Pobje so izkušeni mački, ki znajo prav sofisticirano podkožno stopiti s stopalke za plin in pričarati hrepeneče pol baladno vzdušje, v akustični zgibanki Retribution (v nadaljevanju se reč manj posrečeno ponovi z Watching Over You), rojeno za poslušanje ob dnevih turobno deževnega značaja. Seveda bolje, da brez "žiletke" v rokah. Torej skupina tako tudi na novem albumu izkušeno skrbi, za dinamično in slikovito valovanje vzdušja preko albuma. Zvočno klasično melodično zasnovana baladna One Bullet z vibracijo rekvijema, je tretja "žalostinka" albuma, kjer Bowesova sofisticiranost vokala v čutnem objemu akustike, spet polno zažiga. Zaradi vpitja "Fuck You!" v otvoritveni On the Radio, pa so po vsej verjetnosti dodali na naslovnico albuma nalepko "Parental Advisory"! Ne me smejat! Kdaj se bodo česa tega poslužili npr. v trgovinah z orožjem? Pustite rock n' roll erotiko pri miru, vi kvazi moralistični bogaboječi klečeplazci!
Thunder tudi z novim albumom zmagovito jašejo po zlati sredini, ki lahko združuje ljubitelje klasičnega blues rocka sedemdesetih a la Free na eni strani, kot klasičnega heavy rocka a la UFO na drugi. Poleg tega je dodana pravšnja nota melodičnosti in tipičnega britanskega melanholičnega vzdušja. Kombinacija naštetega pa to skupino dela prepoznavno drugačno od horde približno enako starih britanskih melodičnih hard rock bendov, ki so obsojeni na večno ždetje v opoziciji, že davno preživete AOR atraktivnosti. S tem ne pravim, da so Thunder, kaj bolj atraktivni, izstopajo le malo bolj, ker je podobnih skupin, kot so sami, na Britanskem otočju, pač manj. Miracle Man ali Have Mercy znata omrežiti tudi ljubitelje ameriške glam rock vibracije.
Produkcija ohranja potrebni živi "feel", skladbe pa so (kot omenjeno) zasnovane tipično "Thundersko", kar hkrati pomeni tudi to, da dobijo šele pravi značaj z oživitvijo na odru. Thunder so namreč odlična koncertna skupina, ki je nikakor ne smete izpustiti, če se slučajno kdaj s turnejo približajo vašemu prebivališču! To skladanje in sam zvok albuma sevata neko zdravo kemijo, ki vlada v skupini. Ne le to. Tudi samo redno izdajanje studijskih albumov, ki so po vrsti vsi podoživeti in prepričljivi, kljub temu, da pravzaprav Thunder ne povedo ustvarjalno kdo ve kaj veliko novega z njimi, dokazujejo, da ekipa odlično funkcionira med seboj. V skladu s pričakovanji torej. Zelo dober, visoko kakovosten in tipičen Thunder hard rock, jasno profiliranih riffov, kompaktne rockovske vožnje, s centralno vpetim in izpostavljenim briljiranjem Bowesovega vokala ter tipičnim dotikom porednosti in erotike. Pričakovano, a kljub temu slikovito ter od prvega trenutka podkožno invazivno, s čimer Thunder glasba ohranja ves svoj smisel.
na vrh