Za francosko zasedbo Hacride bi se lahko trdilo, da je le še ena tipična moderna francoska zasedba. To pomeni, da lahko pričakujete tehnično podkovano glasbo, ki se ozira na današnje ekstreme tipa Meshuggah ter seveda death metal. Hacride sicer niso pionirji francoskega ekstremizma. Prej so bili Scarve, Yyrkoon in seveda Gojira.
Hacride so s prejšnjimi albumi kazali potencial kljub očitkom, da se preveč držijo nu-metalskih ritmov, a so imeli precej več smisla za groove. S prejšnjim izdelkom Lazarus so Hacride želeli svoj kompleksni groove približati atmosferično in ambientalno obarvani godbi v stilu Tool. A takšni poskusi so precej tvegani in v večina primerih se izjalovijo. In tudi pri Hacride se lahko reče, da poskus ni bil najbolj uspešen.
Z Back To Where You've Never Been Hacride dokazujejo tisto, kar po svoje najbolje znajo. Ostajajo »groovy« in kompleksni, a ne pretiravajo. Od prejšnjega albuma je minilo 4 leta, medtem pa sta se zamenjala vokalist in bobnar. Vokalista se je sprva malce težko navaditi, namreč barva njegovega čistega vokala zveni kot kakšen adolescentni alternativni metal bend, ki ga je promoviral predvsem MTV. Po drugi strani pa umirjeni deli s čistim vokalom preveč želijo biti podobni Tool. Na srečo grobi vokal pripomore, da grenak priokus čistega vokala porine v ozadje in naredi Hacride toliko bolj atraktivne.
Svetla točka albuma je ritem sekcija. Skupini se močno pozna, da se zamenjali bobnarja. Gre za Florenta Marcadeta, ki igra tudi v post-metalski zasedbi Klone. Bolj univerzalen bobnar je namreč prispeval k večji dinamiki. Za primer si vzemite skladbo Eridification of the Fall, ki je tudi ena najbolj zanimivih in dodelanih skladb na albumu.
4. studijski izdelek Hacride je nedvomno vreden pozornosti. Udarni deli so izstopajoči, le zasanjani deli ne pridejo do pravega rezultata. V dobrih 41-ih minutah Francozi nedvomno navdušijo. Tudi sama produkcija je solidna, zvočna podobna je moderna, le nekatere skladbe delujejo malce razvlečene. Hacride je treba priznati, da se niso iztrošili. S tem albumom dokazujejo, da imajo še kakega asa v rokavu.
na vrh