Poplava koncertnih izidov s strani enega najbolj slovitih kvartetov v povesti rocka ustvarja, v zadnjih letih na policah glasbenih trgovin pravi mali kaos. Nasploh zavoljo dejstva, da gre za izdaje posnetkov starih nekaj let. Po albumu »High Voltage«, ki je izšel v lanskem letu in ga pooseblja posnetek iz leta 2010, izdajajo Asia v letošnjem letu koncert, ki je bil odigran leta 2012 v San Franciscu.
Lahko rečemo, da gre za izdajo, ki je namenjena v prvi vrsti vsem okorelim privržencem Asia-e v formaciji John Wetton, Geoff Downes , Carl Palmer in Steve Howe! Album »Axis XXX Live San Francisco« je moč razumeti tudi kot poslovilno izdajo skupine v postavi s Steveom Howeom. Koncertni posnetek izvira to pot iz svetovne turneje, ki je bila posvečena promociji albuma »XXX« (2012).
Od leta 2008 dalje, ko so Asia zaigrali na prvih evropskih koncertnih odrih, po združitvi v klasični postavi, se je ta resnično korenito spreminjala. Preigravanje standardov zasedb ELP, King Crimson, Yes in The Buggles, so polagoma iz leta v leto nadomeščale skladbe novo izdanih albumov. Tako je tudi s set listo iz San Francisca, ki je lepo založena z novejšimi točkami albumov »Phoenix«, »Omega« in »XXX«.
Obenem pa ostaja stalnica set liste izvedba dveh samostojnih točk vselej muhastega in samovoljnega kitarista Stevea Howea. Kot je to počel in počne Gospod Sova pri Yes, se je tega loteval tudi na tej Asia turneji. Ragtime adekvat razvpiti The Clap pooseblja tokrat izvedba skladbe Golden Mean. Prvi plošček se odpira na moč obetavno. Prvih šest točk (odštevši nasneti uvod) dostavlja mešanico klasik z novimi skladbami, vrhunec tega dela pa pooseblja izgubljena Ride Easy, ki je izšla le kot b-stran hita Heat of The Moment (in kasneje na dveh kompilacijah) in je bila ustvarjena že v začetku osemdesetih. Izvedba skladbe Ride Easy velja za siceršnji vrhunec tega izdelka in prava škoda je, da Asia ni pobrskala še po kakšnem presenečenju iz svojega starega kataloga in obdobja delovanja prvih treh albumov. Temu sledi niz novih skladb, dve Howeovi solo točki in izvedba dveh klasik (Don't Cry in The Smile Has Left Your Eyes) v striktni akustični kombinaciji Downesovih klaviatur in Wettonovega vokala. Torej nekaj kar močno diši na obdobje njunega skupnega delovanja pod okriljem projekta Icon. Tak niz skladb in razvoja dogodkov povsem omrtviči začetno visoko dinamičnost do vključno skladbe Ride Easy, po tem zvodenelem nadaljevanju, pa si skupina privošči celo 20. minutni odmor. Če se je kdo v tem delu koncerta resnično dolgočasil, je bil to zagotovo bobnar Carl Palmer.
Drugi plošček popravi vtis. Odpre ga ena najimenitnejših kompozicij prvenca »Asia« (1982) oziroma ljubezenska drama Cutting It Fine. Wettonova vokalna forma je bila tega dne v San Franciscu na zglednem nivoju in vokal ne kaže posebne utrujenosti oziroma skrhanosti. Vse do skladbe Cutting It Fine, kjer Wetton občasno v vokalni izvedbi »počepne«, saj mu zmanjkuje moči v višjih legah. Po izvedbi novejše Holy Wa,r pride na svoj račun končno tudi Carl Palmer z običajno bobnarsko solažo. Izmed vseh štirih gradnikov Asia-e, ostaja Palmer najbolj prepričljiv in izraža s svojo bravurozno eksekucijo na zrela leta izjemno vitalnost in ohranjenost. Palmer med vsemi štirimi glasbeniki sproducira daleč največ energije na odru.
Ta posnetek pooseblja neprimerno boljšo dnevno formo od tiste, ki smo jih priča na izdaji »High Voltage«. Čuti se večja angažiranost oziroma zavzetost skupine na odru, večja preciznost izvedbe materiala. Po tej plati popravlja novi koncertni dokument grenak okus, ki nastaja ob poslušanju koncertnega albuma »High Voltage«. Postavlja pa se drugo vprašanje? Je izdaja še enega koncertnega albuma sploh potrebna? Nasploh zavoljo dejstva, da obstajajo koncertne izdaje skupine, ki dostavljajo bolj zanimive set liste, pa tudi bend v kipeči življenjski formi. Ob tej izdaji gre bolj za trženje imena slovite skupine s strani založbe Frontiers Records, kot kaj drugega.
na vrh