Martin 'Lancelot' Barre, eden najboljših kitaristov v zgodovini rock glasbe, dobro ve kaj je to potrpljenje. Več kot štirideset let je bil član legendarne progresivnorockovske skupine Jethro Tull, vse do 'usodnega' leta 2011. Tedaj sta z nespornim Tull poglavarjem Ianom Andersonom prenehala sodelovati in odšla vsak po svoji samostojni glasbeni poti. Pred tem je moral Martin prestajati marsikatere Ianove muhe, saj se je od leta 1969 dalje, ko se je pridružil Jethro Tull, ves čas vedelo kdo je glavni v bandu, vendar so nesoglasja med njim in kultnim flavtistom/pevcem v zadnjih letih očitno postala prevelika, zato je napočil trenutek, da kitarski velemojster odpre novo poglavje svoje kariere. Martin, ki svoj kitarski slog večinoma črpa iz bluesa, baročno aranžiranega, klasičnega prog rocka in tradicionalnega britanskega folka, je v svoji dosedanji solo karieri izdal štiri albume.
»Away With Words« je njegov peti solo dosežek po vrsti in prvi album po razpadu Jethro Tull. Očitno se je Martin želel na neprikrit način posmehniti svojemu nekdanjemu kameradu, saj se na »Away With Words« naslovnici lahko na steni v ozadju opazi kamnito glavo starogrškega boga Pana, katera nenavadno spominja na Iana Andersona (iz njegovih mlajših let). Barre je, po njihovih besedah, eden od vzorov takšnim kitarskim mojstrom kot so Joe Bonamassa, Joe Satriani in Stevea Vai, medtem ko je Mark Knopfler (Dire Straits) Martinove stvaritve z Andersonom označil za 'magične', zato je »Aways With Words« izdelek, ki si zasluži posebno pozornost vseh ljubiteljev kitarskih virtuozov.
Vsi dolgoletni ljubitelji Jethro Tull dobro vejo, da je Martin ne samo odličen kitarist, temveč tudi občasen flavtist in nadarjen skladatelj, čeprav je njegov najljubši Tull album obenem najbolj kontroverzen v njihovi karieri – elektronska abominacija »Under Wraps« (1984) na kateri je Barre na dveh skladbah sodeloval kot komponist. Njegove solo stvaritve so bile precej boljše, še posebno album »Stage Left« (2004), tako da je »Away With Words« po pričakovanju prava poslastica za vse ljubitelje njegovega specifičnega, subtilnega kitarskega pristopa, kakršnega ne more po stopnji prefinjenosti doseči noben drugi kitarski interpret Jethro Tull zapuščine.
Na »Away With Words« Martin v družbi nekdanjega Tull basista Jonathana Noycea in preostalih članov njegove solo ekipe večinoma izvaja inštrumentalno glasbo s poudarkom na akustični kitari. Na posameznih skladbah je skombiniral nove avtorske kompozicije ter nekatere priljubljene favorite iz obsežne Jethro Tull zakladnice. Samozavestna, pastoralno obarvana otvoritev s solo skladateljskim dosežkom »At The First Light« se naglo prelije v keltsko poslastico »Moths« s Tull mojstrovine »Heavy Horses« (1978), kjer v trenutku zavlada Martinovo specifično, neverjetno subtilno ubiranje kitarskih akordov, kar je dovolj za razcvet 'starožitniške' atmosfere. Sledi nekoliko bolj melanholično usmerjeni »It's My Round«, ki se v nadaljevanju prelije v »Stormwatch« (1979) zadušnico »Requiem«.
Martin svoj priostren smisel za kitarsko in ambientalno duhovičenje demonstrira tudi prek združitve še ene »Heavy Horses« klasike, »One Brown Mouse«, z novim dosežkom »Fatcat«; kadar debele mačke ni doma rjava miška pleše svoje kolo. Sledi ambiciozna, neoklasicistično usmerjena suita »Air, sestavljena iz treh sklopov, tradicionalne skladbe »Lament Of the Spalpeen«, preteklega solo dosežka »Martin's Jig« in »Aqualung« (1971) standarda »Hymn 43«, sredi katerega se v vokalni vlogi kar dobro izkaže pevec Dan Crisp. »All Bars Hold« je dobro minuto dolg akustičnokitarski inštrumental, medtem ko se Barreju v nadaljevanju posreči tudi zelo dobra akustična interpretacija »The Broadsword And The Beast« (1982) zimzelena »Pussy Willow«. Novo stvaritev »Snapshot« je združil z »Under Wraps« skladbo »Paparazzi«, ki tako prvič izpade poslušljivo, celo dobro, poleg tega je tu moč slišati tudi več strastnih električnokitarskih pasaž.
»Long Ago« se s svojim melanholičnim utripom lepo navezuje s spokojnim »Benefit« (1970) standardom »Home«. Praznično začinjeni »Fire At Midnight« s »Songs From The Wood« (1977) se prav tako imenitno dopolnjuje z Barrejevo novo skladbo »From The Ashes«. »Protect And Survive« z albuma »A« (1980) je od nekdaj sodila med Martinove najbolj priljubljene Tull skladbe. Ta tradicionalno udarna stvaritev tudi v akustični preobrazbi izpade nadvse zanimivo. Kombinacija »Spare A Thought« in »Too Old To Rock'n'Roll: To Young To Die« (1976) klasike z naslovom »From A Dead Beat To An Old Greaser« v kombinaciji ustvari nepopisno melanholično vzdušje. Zaključna solo stvaritev »Sundown« je polna vedrih akordov s pomočjo katerih nastane karseda sproščujoča atmosfera.
Na »Away With Words« se lahko nazorno sliši zakaj je bila Barrejeva kitara skozi več kot štiri desetletja nenadomestljiv faktor Jethro Tull zvoka in zakaj je prav, da je bilo zgodbe o legendarni skupini po njegovem odhodu nemudoma konec. Neglede na Ianove poskuse spreminjanja preteklosti, Martin Barre, ki se trenutno prav tako nahaja na solo turneji, kjer ironično, izvaja dolgoletne klasike svoje nekdanje skupine, ostaja nepozaben del Jethro Tull dediščine. Martin pa ima medtem v pripravi že nov koncertni album z naslovom »Order of Play«, ki naj bi izšel septembra 2014.
na vrh