ZirkuS, slovenjgraško podzemno glasbeno pleme, pravi zvočni teroristi, ki so predramili glasbeni univerzum pred dvema letoma s studijskim prvencem »Epic Tribe« (2010), se po vsega dveh letih vračajo z njegovim naslednikom imenovanim »Away From The Safety Zone«. Že sam naslov namiguje na to, da si skupina to pot jemlje še več ustvarjalne svobode v stapljanju navidezno nepremostljivih žanrskih prelomnic, izstopa iz varnega zavetja »preverjenega« in se podaja na polje novih dimenzij glasbene provokacije.
Z »Epic Tribe« je zasedba nedvomno opozorila na potenciale. Čeprav mestoma še naivno aranžiran, je album po drugi plati s svojo posebnostjo deloval izzivalno in sveže. Nosil je kup obetavnih iztočnic na katere se skupna lahko učinkovito opre v prihodnje, ko pili sovjo glasbeno prepoznavnost, svoj artistični unikat. In res.
»Away From The Safety Zone« je za celo stopnico nadgrajeni naslednik prvenca »Epic Tribe«. Skupini je uspelo spraviti skupaj devet skladb (deseta je remiks skladbe Symbiosis), ki prepričljivo dokazujejo, da so ZircuS dozoreli v smislu še bolj učinkovitega združevanja vodilnih motivskih struktur in aranžiranja samih skladb. Prav vse skladbe se lahko pohvalijo z izdatnejšo mero dinamičnega teatra razvoja dogodkov, precej višji stopnje poslušljivosti v izbiri popadljivega kombiniranja vodilnih melodij, ki so po pravilu podložene s hipnozo plemenskih, pa celo »trance« hibrida plesnih ritmov. Seveda je zelo pomemben faktor pri vsej stvar dodatno nadgrajena produkcija v sami zvočni sliki. Na podlagi tega so gradniki posameznih skladb dodatno kontrastirani, sam zvočni spekter tako zgrajene slike nosi odlično srednjo držo med živo agresivno napadalnostjo, ki jo kreira skupina zlasti na podlagi eruptivne odzivnosti ritmične podlage (ne zadržuje se niti raba dvojne bas bobne stopalke), ki poganja jedro skladb, nadalje avtoritativnim, odtujeno ekstraterestričnim podajanjem verzov prezeble barve vodilnega vokala in kombinacije sintetizatorja ter kitarskega riffa, ki držita zid spremljave.
Skupina je to pot dejansko potegnila nekaj nadvse provokativnih potez, ki pa so ji povsem uspele. Sreča namreč spremlja pogumne. Nedvoumen dokaz, ki posrečeno napove sam razvoj dogodkov od začetka, pa do konca albuma, je kar njegov začetek True American, ki staplja pregovorno nemogoče, v povsem okusni konglomerat glasbene simbioze. Tuleči delta blues prijem »slide« kitare, ki bi ga v neki drugi zgodbi Danski Volbeat uporabili povsem drugače, se hitro navzame programskega vzorčenja! Poteza, ki dobesedno šokira. Blues je namreč tip žanra, ki skrajno slabo prenaša eksperimentiranje, v smislu integriranja drugih žanrskih oblik. Prenese zgolj pristno surovo izvirnost, ki je »blues« in nič drugega. In vendar so ZircuS to pot presegli to pravilo in ponudili že uvodoma vrhunec novega albuma. Izrazno provokativni. Skladba True American poleg opisanega vodilnega delta blues slide-anja, postreže z odlično dozo razgibane barvitosti združenih motivov. Skladba nosi celo dotik nepredvidljivega razvoja dogodkov, skupina pa vseskozi skrbi za vzdrževanje jasne kompaktnosti. Imenitno je vtkan prehodni del, ki se začne po 4. minutah igralnega časa skladbe, ki v melosu hipnoze ponudi pravi mini odstrel v post punkovsko do shoegaze zmes , kateri dodaš nekaj staroselske Depeche Mode pričeske, predno se znova prelije v izzivalno fuziranje bluesa s tribalnim ognjem programskega podkovanja.
Skladba Fantasy, kjer črne riffe otvoritve albuma zamenja svetloba svečanih »fanfare« klaviatur izdana tudi kot predstavitveni single albuma, odlično razbremeni nadaljevanje albuma. Dodatni ritmični vzorec poglablja občutek, ki bi ga lahko v nekem času davne preteklosti sredi osemdesetih izkoristili v svoji viziji z lahkoto Frankie Goes To Holywood. Izredno dobrodošel kontrast, ki v artističnem smislu dokazuje, da si skupna to pot res ni zadala nikakršnih idejnih barier. V Stanaic Bluies je mojstrsko podan v ritmični zanki učinek »odjeka krogle«, ki kreira izdatno mračno zamolklo vzdušje skladbe v korelaciji vživetega vokalnega teatra. Skupina znova na sredini mojstrsko razbremeni turobni začetek, ki se prelije v hipnotično tehno nadaljevanje. Symbiosis nosi že pravi značaj trance glasbe (ta je nasploh poglobljen v verziji remiksa), Like A Lion si da duška in izpostavi primitivno bestialno agresijo plemenske ritmike, v It's All On The Surface, pa se skupina peča z vzgibi alternativnega hip-hopa. Skladbi It Was Raininig in Gold In The Ground nosita celo nekaj okruškov blage Depeche Mode in No Order kozmetike sinthpop kulture, kar silno všečno razbremeni agresivni obraz dogodkov, ki se na albumu odvrtijo pred njima. Še enkrat več čutno, imenitno in nadvse okusno aranžiranje, ki v tako podanem bogastvu izrazno zvočne imenitnosti brez težav zadržuje poslušalca ob sebi.
Prav tako je treba izpostaviti nadgrajeno izpovedno moč vokala. Ta deluje na novem albumu znatno samozavestneje, še bolj domiselno v oblikovanju melodije verzov, zato se znatno učinkoviteje veže na samo aranžersko formo vseh devetih skladb. Izstopa tudi element teatralnosti, kar pomeni, da je vokal Aleša Gangla to pot znatno bolj variabilen in voljan preizkušanja. Zato deluje še bolj prepričljivo, ko se je treba vživeti v vlogo pridigarja in učinkovito izpostaviti določeno razpoloženjsko stanje. Deluje pa vokal, kot že omenjeno, v produkciji namerno hladno in odtujeno, kar je namen in osnovni trik kreiranja izrazne podobe skupine, ki gradi na hipnozi fuzije elekotronike z organsko zvočnostjo.
»Away From The Safety Zone« je zrelostno nadgrajeni naslednik prvenca »Epic Tribe«. Skupina ZircuS je z novim albumom definirala temelj izpovedno izzivalnega obraza, ki poglablja drugačnost. Pričesko eklektičnosti torej.Je nova, produkcijsko-zvočno zrelostno nadgrajena zgodba skupine, ki se lahko pohvali tudi z izdatno izpiljenostjo aranžmajskih struktur, s še višjo mero dinamičnosti in tekočega razvoja dogodkov, ki ga prepričljivo spremlja na vsakem koraku vzdušje pravega hipnotičnega učinka. Skupini je uspelo duhovito združevanje nekaterih žanrskih prelomnic, celo retro-zvočnih struktur sinthpop kozmetike osemdesetih in jih podati v obliki zanimive in nevsakdanje glasbene slikanice. Ta se odziva z unikatno podobo osebne izkaznice samonikle drže alternativnega glasbenega značaja. Le tega lahko skupna v prihodnje vseskozi poljubno in neobremenjeno poglablja in razširja. In to je princip zdrave glasbene ustvarjalnosti.
na vrh