Los Ventilos izdajajo četrti album v dobrih petnajstih letih delovanja. Na četrtem predstavljajo novega pevca. Znova. Četrtega po vrsti. Ime mu je Urban Sever, z devetimi novimi avtorskimi skladbami in štirimi prenovljenimi »klasikami« lastnega železnega repertoarja, pa ostajajo še vedno tista skupina, ki neprikrito gravitira na pročelje slovenskega pop in rock mainstreama, z željo, da jih, ob valovih slovenskih radijskih frekvenc, vzame za svoje tudi čim večja masa glasbenega poslušalstva. Že sam naslov albuma, pa naslovnica, ki postavlja v ospredje plečatega, postavnega in zapeljivo nasmejanega Urbana, nadalje sporočilna vrednost nalezljivih pesmic (k sreči) z optimiziranim igralnim časom ter ne nazadnje, razvpita reputacija gostujočih glasbenih imen (Grega Skočir, Tokac, Tomi Meglič, Omar Naber) namiguje na to, da lovi skupina večinsko naklonjenost zlasti ženskega dela publike.
Albumi gredo skupini Los Ventilos sicer počasi od rok, a si fantje s tem nikakor ne belijo glave. Svoja dejanja podpisujejo pod zaščitno znamko perfekcionizma, pri čemer čas porabe za dosego želenega cilja nikakor ni pomemben. Album »#aveš« cilja torej naravnost (in znova) na slovenski glasbeni mainstream in o tem ni nikakršnega dvoma. Fantje so sicer v zvočni krajini, ki jo ponujajo poslušalcem, še vedno naklonjeni kitaram, katerim namenjajo posledično v produkciji več prostora. Poudarjen je torej rockovski element, ob tem pa možje zavzeto skrbijo za visok nivo muzikaličnosti, ki v piljenju komponistične podobe skladb rezultira v hipoma nalezljivi spevnosti. Ta zgrabi torej takoj!
Torej. Suma sumarum ostaja tendenca skupine Los Ventilos takšna, kot je bila od nekdaj. Razlika je ta, da se fantje predstavljajo na novi plošči zrelejši in bogatejši za marsikakšno izkušnjo, do katere te vodi pot kljubovanja. Zato se Los Ventilos predstavljajo na novi plošči, kot komponisti, ki odmerjajo korake komponiranja bolj modro in koncizno, kot kdajkoli prej, to pa velja tudi za iskanje idejno optimalno združljivih rešitev, kar jim prinaša zmagoviti poker asov, ki zagotavlja komponistično kompaktnost ne le devetih novih avtorskih skladb, pač pa tudi albuma kot celote. Govorimo torej o doseganju visoke komponistične spravljivosti v iskanju naveze kitica - refren (z opcijsko vmesnim predrefrenom). Trivialna glasbena rešljivost torej, ki vabi v svoja nedrja tudi tokrat manj zahtevne poslušalce, večino torej.
Da pa publika ne bi pozabila na to kdo so Los Ventilos, je skupina pritaknila na rep albuma štiri na novo posnete skladbe svojega železnega repertoarja, na katerih delajo Urbanu družbo že omenjena prva grla skupin Big Foot Mama, Dan D, Siddharta, kot tudi Omar Naber. Osveženo, učinkujoče, hipoma vžigajoče. Preoblečene Med vdihom in izdihom, Ne gledam nazaj, Vanilija in Odpri ventile, s produkcijsko in izvedbeno preobleko novih časov delovanja skupine. V sozvočju z njeno evolutivno rastjo in razvojem. Odtis njene esence za leto 2017.
Misija uspela. Kvaliteta, kot jo zahteva obči pop rock diapazon slovenskega glasbenega dometa, je načeloma zagarantirana. Nov album ohranja kredibilnost, ki so jo skupini prinesli prvi trije. V osveženi postavi, v novih časih z novo ustvarjalno močjo avtorske biti in karizme. Zrelo in enkrat več učinkujoče. Retorika albuma »#aveš« je takšna, da bi morala očarati slovensko glasbeno javnost, tudi z reaktivacijo spomina vseh tistih nostalgičnih ljubiteljev skupine, ki jo prav dobro poznajo od prej, saj jim bo vsebina novega materiala zagotovo več kot pisana na kožo.
Los Ventilos - Pod črto (uradni videospot):
na vrh