"Avalon" je bil osmi in poslednji studijski album britanske art rockovske inštitucije Roxy Music, ki je nase prvič opozorila v prvi polovici sedemdesetih z unikatno mešanico art rocka in glam rocka, nakar je po vnovičnem vstajenju, konec sedemdesetih, odkrila novo valovsko sofisticiranost s katero se je dokončno zapisala med legende. Po legendarnem otoku poimenovani izdelek je bil brez dvoma vrhunec njihove kariere, tako v artističnem kot komercialnem smislu, zato je še toliko bolj nenavadno, da se je skupina ob zaključku turneje leta 1983 za več let odločila prenehati z aktivnostmi. Dandanes sicer spet nastopajo skupaj, a njihova studijska kariera bo bržkone ostala stvar preteklosti.
"Avalon" jim je z "More Than This" ter naslovno skladbo navrgel dva mega hita, katera dva poznajo celo tisti, ki sicer drugače (še) nikoli niso slišali za njih, medtem ko je "Take a Chance With Me" prav tako dosegel lep uspeh na domačih, britanskih glasbenih lestvicah. Karizmatični pevec in nepoboljšljivi šarmer Bryan Ferry je ob pomoči kitarista Phila Manzanere in saksofonista Andya MacKaya, poleg njega preostalih dveh originalnih članov, uspel ustvariti mojstrovino in enega najboljših albumov osemdesetih, kateri se je z zlatimi črkami za večno zapisal v zgodovino art rocka in novega vala. Le malo je skupin za katere velja, da je njihov najbolj komercialni in radijskim valom najprijaznejši izdelek tudi najboljši, a v primeru Roxy Music se je zgodila ravno tovrstna redkost.
Sleherna skladba ponuja obilo užitka za vse glasbene gurmane, ki cenijo pop rock "z možgani" kot eno glavnih izpeljank "starega dobrega" progresivnega rocka. Po zaslugi Ferryevega karizmatičnega vokala se posamezne kompozicije kopajo v valovih prelestne romantike. Za izobilje nostalgije, tudi na obeh inštrumentalih, pa poskrbijo predvsem senzualni aranžmaji na klaviaturah, ki so prav tako Ferryeva zasluga.
"More Than This" ni samo čudoviti zimzelen, katerega nalezljivi refren se zlahka zlije v poslušalčevo (pod) zavest, temveč tudi dokaj neobičajen hit, saj se ta brezčasna skladba v drugem delu prelevi v popoln inštrumental, kjer glavno pobudo prevzamejo nežno valujoče klaviaturske delnice. Kot zanimivost naj se omeni, da se je ta legendarni hit mnogo let kasneje znašel tudi v popularni video igrici Grand Theft Auto: Vice City, kjer je bil del ponudbe avto-radijskega predvajalnika. Na "The Space Between" prek funky bas linije v domeni Alana Spennerja in duhovitih okraskov na saksofonu poskrbijo za nadvse učinkovit kolaž novo valovskega romanticizma in art rockovske eksperimentalnosti ob rahli sapici jazza.
Legendarna naslovna skladba je posebno poglavje zase in pravcati glasbeni ideal za vse nepoboljšljive romantike, ki poskušajo slediti vzoru gospoda Ferrya. Pri hipnotičnem refrenu za še večji učinek romantičnega misticizma poskrbi nežni spremljevalni vokal gostujoče pevke Yanick Etienne. Vse skupaj je podloženo na plast tenkočutno odigranih tolkal ob sklopu sila preprostih, a izjemno učinkovitih kitarskih fraz, katere v zaključnem delu ustrezno oplemeniti še saksofon. Kratki inštrumental "India" se odlično ujema s svojim naslovom, saj ga prek elegantnega valovanja sintetizatorskih tekstur in duhovite kitarske fraze prežema pristno orientalsko vzdušje.
Balada "While My Heart Is Still Beating" je nedvomno najbolj melanholična skladba na albumu za kar bistveno poskrbijo Ferryev melodramatični vokal ter presunljivi vložki na saksofonu in klavirju. Odlični, rahlo skrivnostni "The Main Thing" se odpre z nagruvano ritem linijo, katere se verjetno ne bi sramovali niti ne tako oddaljeni prog rockovski "bratranci" King Crimson. Vsesplošni ritmični sofisticiranosti kmalu dodajo enigmatični zvok sintetizatorskih tekstur. Še posebno pa gre v slast dodatek skrivnostnost zbujajočih vokalnih linij in domiselnih kitarskih začimb v domeni Manzanere. "Take a Chance With Me" je naslednji težkokategornik, ki sicer ni postal takšen hit kot "More Than This" in "Avalon", vendar je kljub temu pomagal postaviti standarde za kvaliteten art rock 21. stoletja. Inštrumentalnemu uvodu sledi spreten prehod v melodične sekvence z nalezljivim refrenom in nič manj nalezljivimi kitarskimi frazami, medtem ko Ferry vnovič potrdi, da ni bil samo odličen pevec, temveč se je dobro spoznal tudi na tedaj razpoložljivo sintetizatorsko tehnologijo.
"To Turn You On", še ena prelestna romantična balada, je nekaj kar je lahko zraslo le na Bryanovem zelniku in bi se zlahka lahko znašlo tudi na kakem izmed njegovih samostojnih izdelkov. Romantično sofisticiranost s kančkom nepogrešljivega eksperimentalizma oplemenitijo Manzanerina solaža in duhoviti ritmični okraski. Fenomenalni "True to Life" je bržkone najbolj spregledana stvaritev na albumu, čeprav z osupljivim mistično-romantičnim vzdušjem, sofisticiranostjo posameznih aranžmajev in samim liričnim sporočilom spada med najboljše dosežke v zgodovini skupine. Za to so "krive" predvsem tenkočutne plasti sintetizatorjev, ki poleg inteligentnih ritmičnih delnic spremljajo Ferryev hipnotični vokal. Zaključni, jazzovski inštrumental "Tara", ki se po naslovu lahko nanaša na določeno žensko ali kos zemlje oziroma posestva (tako kot v filmu "V vrtincu"), je nadvse posrečen zaključek albuma z odlično Mackayevo saksofonsko solažo in Ferryevim ustvarjanjem efektov morskih valov na sintetizatorju.
V primeru Roxy Music se je z "Avalon" nedvomno potrdil star pregovor, da je najlepše končati takrat, ko si na vrhu. Stvaritev art rockovske umetnine, ki ne neha navduševati novih generacij glasbenih gurmanov je bila pika na i ob zaključku veličastne kariere. Večina se sicer ob pomisli na "Avalon" dandanes ponavadi najprej spomni na tri glavne hite, čeprav na njem ni najti niti ene same zgrešene skladbe. Ne gre pa pozabiti tudi dejstva, da je imel album precejšen vpliv na prihodnje generacije art rockovskih skupin in je Ferryu še pomagal utrditi solistični uspeh. Roxy Music so se leta 1983, po koncu turneje na kateri so nastopali skupaj s progresivno rockovskimi velikani King Crimson, odločili končati zgodbo o uspehu, nakar so se posamezni člani na čelu s Ferryem posvetili samostojnim karieram, a legenda, predvsem preko tega albuma in novih koncertnih nastopov, živi dalje.
na vrh