Uvodna predstavitev kultne AOR zasedbe z britanskega otočja FM, ki se je svoje dni kreativno povezovala celo s člani skupine Iron Maiden, je povsem odveč. Legendarni AOR veljaki so zlasti v zreli eri svojega delovanja zajeli neverjeten kreativni zagon v svoja jadra in ta svežo veter jih neustavljivo žene dalje! S takšno intenziteto, kot jo verjetno člani skupine nikdar poprej niso občutili v karieri, pa čeprav so let komercialnega uspeha, že dolgo tega pustili daleč, daleč za seboj.
Leta 2015 je izšel izvrstni »Heroes And Villains«, leto za njim »rimejk« studijskega prvenca »Indiscreet« (ob 30. obletnici izdaje albuma prenaslovljen kot »Indiscreet 30«), ki velja za enega najboljših »rimejkov«, kar so jih kdajkoli slišala moja ušesa, saj ga na trenutke lahko hipoma zamenjaš za izvirnik. Obenem je vodja skupne, neverjetno karizmatični vokalist Steve Overland nenehno zaposlen, bodisi s samostojno kariero, bodisi s projektom Shadowman. Skratka oddiha ni. K sreči kreativni naboj ne pojenja in veličastni britanski AOR kvintet ponuja nov izvrsten studijski album.
»Atomic Generation« je ne glede na »atomski« pridevnik, nekoliko bolj fino zvočno obdelan, kot predhodnik »Heroes And Villains«. Torej je na trenutke celo kanček bolj zbližan s pop estetiko produciranja. To je pravzaprav glavni odklon od sicer zakoličenega zvoka in sloga skupne, ki ostaja konstanta in stalnica. Vse na tem albumu stoji tako kot mora biti in dosežek, ko ga primerjaš s starejšimi studijskimi brati, kakovostno nikakor ne razočara ter to kakovost vzdržuje na izjemno visoki ravni predhodnikov.
Tu je nova garnitura zapeljivih in »na prvo uho« ultra-melodično nalezljivih refrenskih napevov, nova bravurozna vokalna predstava Stevea Overlanda, s tisto prepoznavno soulovsko pričesko, s katero potrjuje mož, da njegove vokalne moči niso izgubile niti trohice prodornosti in pečatnosti, ko primerjaš taisti vokal z njegovo izvedbo zlatih osemdesetih. Dejansko ostaja Overlandov vokal ena najprivlačnejših karakteristik celotne ere in ustvarjalnega opusa te skupine. Vsa reč je znova silno spretno obdana z večdelnimi vokalnimi napevi, od katerih se lahko sorodne skupine samo učijo. Razdelitev na monitorje, kjer jasno razločno soliranje kitare, prihaja z levega, prava prostorska »3D globina« izjemno dinamične organske in toplo žive produkcije, ostaja element čiste perfekcije e skupine. FM so to karakteristike obdajanja glavnega vokala z večdelnimi vokalnimi harmonijami prignali do izraznega vrhunca in ni odveč poudarjati, da dosegajo skladbe svoj atmosferični krešendo v vrhunsko izpiljenih refrenskih napevih, kjer te večdelne vokalne harmonije poglabljajo drama teater vzdušij in v obilju kreirajo element pompa in bombastike. Nemara se je bend nalezel nekaj energije povratniškega albuma kanadske AOR zasedbe Boulevard in tako vpel tudi sam aranžmaje za pihala v skladbi Playing Tricks On Me, ki je dejansko primer, ko se rock maksimalno približa pop estetiki, vendar pa občasna integracija pihal tudi v primeru FM, ni nikakršna novost več.
Na albumu odstopa zadnja skladba, to je s Hammond orglami čokato in obilno založena Stronger, kar zbližuje dosje skupine v tem primeru z elementi pionirstva kakšnih Deep Purple. To je za FM pravzaprav že skoraj pravi eksperiment, ki pa učinkuje na repu albuma polnokrvno. No povsem na rep pa je pritaknjena akustična verzija skladbe Love is the Law, ki je dejansko poteza odveč in potrata minutaže. Sodila bi na album akustičnih obdelav. K sreči je postavljena na rep albuma, kar ne jemlje izredne visoko dinamične pretočnosti izdelka ter visokega energetskega »boosta«.
Skratka. Ljubitelji te skupine ne bodo tratili časa! Današnji dan velja za uradni izid albuma, zato ga bodo hitro poiskali, če ga niso že prednaročili (kopije naročene pri skupini so podpisane). Z uvodnim globoko donečim »beatom« posesivne Black Magic, pa vse do sklepne Stronger, je album »Atomic Generation« nov primer velike glasbene doktrine te briljantne AOR skupine, izgubljen novi AORovski dragulj v času in prostoru, ponovljiv samo s strani skupine same. Izumirajoči AOR žanr, s katerim danes tako spretno in pečatno rokujejo le še glasbeniki generacije, ki ga je postavila v osemdesetih na noge (v tem oziru odzvanja zlasti nostalgično skladba Golden Days). In FM spadajo definitivno v to kategorijo. Bolje torej ne gre, mi pa bomo obvezno prestregli koncert skupine, ko se FM zglasijo pri Milanu konec letošnjega aprila! To je najmanj kar lahko skleneš, ob poslušanju albuma »Atomic Generation«. Skratka nov kronski briljant v bogatem diskografskem opusu skupine!
na vrh