Mit: Asertiv

V vsega dveh letih presledka, ki sta se obrnili hipoma od izdaje prvenca "Stik", prihaja novi studijski album alternativne metal zasedbe Mit. Zasedba Mit, ki je nastala v začetku leta 2008 je zasedba, katera že od vsega začetka jasno ve kaj hoče, kaj zmore in to tudi nadvse korajžno udejanja. Je ena tistih skupin novega vala na Slovenskem, ki jo žene izredna kreativna sila in energija! Zasedba je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, ki so se kalili pred nastankom Mit v več različnih skupinah in to vrsto let. V zasedbi je zavel nov veter, ko je pristopil v drugi polovici leta 2009 k njej novi basist Matej Žibert na mestu Aarona Cernatiča, ki so ga v lanskem septembru rekrutirale v svoje vrste legende slovenskega metala Lene kosti.

Idej ne zmanjka torej! Najbolje je, da kuješ jeklo dokler je vroče in skupina to ve! "Asertiv" predstavlja Mit z nadgrajeno in izboljšano produkcijo. To je najbolj pomemben premik novega izdelka, ki omogoča skupini zdravo artistično rast navzgor.  Lahko govorimo, da delujejo novi Mit z drugim albumom dejansko "moderno alternativno" zmetalizirano. Uspelo jim je vzpostaviti tisto, kar smo pogrešali na "Stik". Kontrastno podobo razporeditve gradnikov zvočne slike. V prvi vrsti je korenito zrasel zvok spremljave. Obe kitari ustvarjata masivni zvočni zid, ki deluje resnično rušilno. Pravi kontrast tvori topel žametast zvok dinamične bas kitare, ki poljubno išče razpoložljivi prostor za plasiranje dodatnih melodičnih linij. Ritmično ogrodje bobnov in bas kitare je izredno, zato več kot uspešno čvrsto drži riffe v učinku kompaktnosti. Riffi delujejo rušilno thrashersko v produkciji.

Mit so prekaljeni glasbeniki. Nizanje kontrastov je za njih zelo domačno dejanje. Preskoki v nizanju vzdušij niso nobena neznanka skupini. Mnogokrat se srečujemo z osnovno dualnostjo. Komad je uvodom odpeljan v rušilni maniri masivne spremljave zvočnega riffovskega zidu, ko se Petrovski vključi z vokalom preklopi bend na tiše ubiranje akordov, vendar vodeno skozi efekte, ki poljubno  "debelijo" in harmonizirajo zvok, kakršna je denimo raba "stereo chorus" efekta. Sledi refren, kjer plazovito riffanje sunkovito objame vokal, ki preide v rabo falseta, zato so refreni eksplozivni, antemski, pompozni! Nosijo vrhunce vzdušij na albumu. Kombinacija vokala in masivnega riffovskega zidu odlično funkcionira v doseganju drama teatra! Mit ne komplicirajo v melodičnem smislu. Izbirajo trivialne klasično zasnovane linije melodij, ki ne zvenijo v ničemer revolucionarno, ali/in še neslišano. Vendar pa to enostavnost kompenzirajo nadvse uspešno tokrat  z odlično produkcijo, zato sicer prežvečene forme kljub temu zvenijo silno dinamično , prepričljivo in sveže. Mit so tokrat dejansko storili velik korak naprej v primerjavi s sicer zelo kakovostnim studijskim prvencem, ki je skrival rezerve zlasti v produkcij zvoka.

Tudi Uroš Petrovski je naredil lep korak naprej v zorenju vokalnega performansa. Predvsem je njegov vokal bolj izrazen, glede na energijo skladb prvenca. Zlasti je pristopil bolj variabilno in približal poslušalcu tudi tankočutno plat naravne barve svojega glasu. Ta dotik se uspešno manifestira  na točkah, kjer poje Uroš brez rabe falseta, torej v kiticah akustičnih delov skladb, kot sta Junak in Pramen dni. Zlasti v slednji godi Uroševa dualnost pristopov, kjer vžiga njegova mehkoba v kitici.  Na določenih mestih je vokal namerno voden skozi učinek distorzije, kar naniza razpoloženjski obrat znotraj skladb.

Mit so dozoreli tudi v smislu doziranja aranžmajev z dodatnimi programskimi vzorci, ki absolutno sodijo v njihov glasbeni izraz, modernega, alternativnega "down tuned" devastiranja . Skladba Druga stran, ali uvodni del skladbe Musicus, pa srednji instrumentalni del skladbe V imenu noči (tu še posebej prihaja do izraza masivnost "down tuned" riffanja), so takšni primeri rabe dodatnih programskih vzorcev. Skupini je uspelo to pot v skladbah vzpostaviti odlično vez med kitico in refrenom. To vzdržuje in zagotavlja kompaktnost skladbam, rdečo nit in graduirano stopnjevanje vzdušij, z vrhunci v refrenih. Popadljiv refren, urezan preprosto, a v vsem melodično dražljivo, je utelešen v večini skladb novega. Te delujejo enakovredno v kakovosti in zrazoslovju, zato bo to pot na vas, da izberete vrhunce albuma.

Skupina ne skriva tudi prirojene ljubezni do akustike. Ali je ta vpeta mestoma, kot v atmosferični Parizina, ali pa daje osnovo celotni skladbi, kot je to uspešno udejanjeno v izvrstni Pramen dni, kjer dosega skladba vrhunec v izhodnem delu, ko se vključi k osnovnemu vokalu mešani pevski zbor in slikovito harmonizira melodični refrenski napev.

Mit so z novim albumom potrdili, da gre za skupino lepega razvojnega potenciala. "Asertiv" je nadgradnja prvenca "Stik". Prinaša zrelejše aranžmaje klesanja večje kompatibilnosti naveze kitice refren, učinkovitejšo zapolnitev razpoložljivega spektra zvočne slike. Zlasti godijo v dinamični produkciji hudičevo navite erupcije riffovskega zidu kitar, kar smo pogrešali na prvencu. Smer je laternatinvi mdni metal, napolnjen z melanholijo, ki jo v prvi vrsti pooseblja barva glasu in vokalni pristop Uroša. Tudi v smislu intenzificiranja občutij v verzih, dosega "Asertiv" premik navzgor glede na prvenec. Čuti se, da je skupina dosegla v postavi stabilnost, da člani sobivajo na isti valovni dolžini, vse to pa pooseblja kvaliteta novega studijskega izdelka, s katerim skupina utrjuje status zvočne in slogovne prepoznavnosti na slovenskem rockovskem obzorju.