Kaj se zgodi če križaš Konana in tjulnja ter mu v roke porineš bleščeči ščit? Naslovnico novega Riot V albuma »Armor of Light«. Ni treba mnogo besed, da se hitro razsvetli sledeče. Riot V so nadaljevanje zgodbe o legendarnih newyorških heavy metal odličnikih Riot, ustanovljenih davnega 1975, po smrti njihovega ustanovnega in originalnega člana Marka Realea, ki je preminil konec leta 2012. »Unleash the Fire«, album prvi brez Marka Realea, je bil izvrsten dosežek, Riiot V pa v isti postavi, z izvrstnim Toddom Michaelom Hallom na vokalu, s peresno lahkoto sledijo glasbeni viziji in smernicam pokojnega Marka Realea ter s tem vzdržujejo izvrsten in prepričljiv priključek s celotno preteklo diskografijo skupine .
»Armor Of Light« je torej delo, ki vzdržuje izvrsten priključek vsemu kar so Riot kdajkoli bili in se seveda, kar je logično, z novim albumom stilsko najprikladneje vežejo na predhodnik »Unleash the Fire«. Skupini je znova uspelo sestaviti serijo impozantnih kitarskih fraz, ki jih podrti z izjemnimi izkušnjami in rutino, na moč pretkano križajo z prirojenim občutkom za ultra-melodično nalezljivost, ki je bila od nekdaj zaščitna znamka zasedbe Riot. Tu je kup okrasnih pasaž, v katerih polno zasijejo dvojne harmonije postavljene v tercah, karakteristika s katero je sicer prežet celoten glasbeni opus skupine in po katerem navadno spoznaš v hipu, da so z nami Riot, po novem torej Riot V.
Todd Michael Hall s svojim ekstremno visokim, a neverjetno avtoritativnim ter prodornim vokalom, s katerim Hall z lahkoto prenaša vokalno moč iz najnižjih do ekstremno visokih leg, ostaja več kot izvrstna zamenjaval znamenitemu Tonyju Mooreu, s katerim je skupina posnela najvidnejša dela v osemdesetih s katerimi se je ustoličila na svetovnem zemljevidu metala.
Riot V na zrela leta delovanja ne skoparijo z energijo ,ne ugašajo nit za en kvant svetlobne energije, niti za en lux. V otvoritev albuma udarijo s powermetalsko jurišnico Victory, ki v seriji jurišnih točk prva pooseblja naslovnico novega albuma. Frank Gilchriest, mož, ki je svoje čase bobnal za Virgin Steele (sicer tam še vedno uradno službuje, čeprav bend miruje), še enimi krivično prezrtimi legendami novega vala ameriškega metala osemdesetih, je doktrino rabe dvojne bas boben stopalke razdelal do optimuma in to veščino uporabljajo Riot V, ne le v otvoritveni skladbi, pač pa preko celotnega albuma, v največji možni meri. Nekaj koračniških ritmov znotraj skladb poudarja tudi, kje so nekoč svoj navdih črpali recimo naoljenci Manowar, ki so skozi leta postali na metalskem zemljevidu mnogo bolj razvpit bend, kot pa pionirski Riot, ki bi si takšno pozicijo nedvomno mnogo bolj zaslužili. Galopiranje dvojne bas boben stopalke nad katerim plovejo pečatni kitarski riffi in eksplozivno Hallovo petje, zdrvi preko prehodne pasaže, kot po pravilu znotraj vsake skladbe v refren grabežljive spevnosti. Bolj invazivnega začetka albuma ne bi mogli želeti. Slog, ki ga nosi že samo otvoritvena Victory, je tipski Riot metal osemdesetih.
Bend je znova mojstrsko združil dva elementa, ki sta pravoverna gradnika pravega heavy metal albuma. To sta bombastična nalezljivost in okultno mračnjaštvo pogubnega drama teatra. Album se vseskozi preliva med zmagovito naravo ter pogubnim drama teatrom. Preklopi vzdušij so nenehni , vzpostavljena dinamika razvoja dogodkov na najvišji možni ravni. Briljantne kitarske pasaže, izvrstno soliranje v mid-eight pasažah s strani obeh kitaristov (čuti se izvrstna kemija med obema kitarama), domiselne modulacije znotraj razvoja melodij, precizno in pretkano stkani prehodi, v katerih rdeča nit komponiranja skladb, niti za hip ne popušča in vzdržuje neverjetno kompaktnost. Slednja je velik garant gromovite rušilnosti, te klasično zasnovane heavy metal plošče. Da, ljubiteljem Iron Maiden bo to zagotovo všeč, a je treba omeniti da so Riot toliko stari kot Iron Maiden, saj so nastali istega leta, le na drugi strani Atlantika, pri čemer bodo tisti najbolj precizni ljubitelji skupine znali povedati, da so Riot V, pravzaprav današnji tribute to Riot. Vendar pa ob tem od glave do pete briljantni odtis Realevoih časov skupine.
Himna za himno. Od začetka do konca albuma. Z atmosferičnimi vrhunci v velikih in spevno optimiziranih refrenskih napevih! Juriš za jurišem. Veliko je momentov, ki vas odstrelijo v zlata osemdeseta in obdobje znamenitega »Thundersteel« albuma. »Armor of Light« je torej dosežek, ki bo znova pisan na kožo vsem ljubiteljem Riot in vsem ljubiteljem tradicionalne heavymetal logike, okostenele stare šole, pionirske narave, kjer komunicirajo visoko vibrantna melodičnost, udarno pompozna rušilnost visoko oktanskega iztržka ter visoka dramatičnost, znotraj briljantne simbioze. Komadi so strukturirani tako, da so se bodo zlahka koncertno zlili z železnim repertoarjem skupine na prihajajočih koncertnih nastopih, pri čemer misli že uhajajo na nedeljo in datum 21.10.2018, ko se skupina, v družbi Primal Fear, ustavi po debelih 19. letih znova tudi v Ljubljani.
na vrh