Saul Hudson, javnosti poznan pod imenom Slash, je človek mnogih obrazov in talentov. Nekateri ga vidijo kot skrivnostnega moža s črnim cilindrom na glavi in cigareto v ustih, drugi kot s številnimi substancami napolnjenega poredneža iz sveta rock n` rolla, Axl Rose ga vidi kot na pol moža in na pol zver, ampak to je že stvar preteklosti. V razpravi o njegovem drugem samostojnem studijskem projektu "Apocalyptic Love" ga je najbolj primerno obravnavati, kot virtuoznega kitarista in umetnika. S svojo kreativnostjo in občtkom za melodičnost, pa je ostaja gonilna sila današnje rock glasbe. Slash je eden redkih kitaristov, ki poleg še nekaj poslednjih samurajev skrbi, da "pravi rock" še ni stvar zgodovine. Album "Apocalyptic Love" predstavlja pomembno prelomnico v njegovi karieri, saj je drugačen odj komercialno naravnanega prvenca "Slash" (2010). Ustvarjen album je še bolj osebno izpoveden, kot njegov predhodnikom.
Slash sodeluje od leta 2011 uspešno z Alter Bridge pevcem Mylesom Kennedyjem. Poleg Kennedyja tvorjio Slashev spremljevalni bend še basist Todd Kerens, bobnar Brent Fitz in kitarist Frankom Sidoris, ki je s polnim imenom označen kot "Slash featuring Myles Kennedy and The Conspirators". Kennedy je tudi glavni pisec besedil, kar Slashu ni šlo nikoli prav dobro od rok.
Album se odpre z istoimenska "Apocalyptic Love", ki je navdahnjena nad letnico 2012 in napovedmi o koncu sveta, ki so bile v tem letu beskozi na svetovnem "ražnju" senzacionalizma. Uvodna pesem kaj hitro okarakterizira glasbeno premiso celotnega albuma, ki učinkovito kupčuje z nizanjem pred in post apokaliptičnih vzdušij. Glasbeno dogajanje na albumu se stopnjuje do velikega viharja (krešenda), nato pa se polagoma proti izhodnemu delu znova umirja. Da bi postali priča temu občutku, je vredno prisluhniti albumu v celoti. Od začetka do konca. Sam zaključek ostaja v svoji intepretaciji odprt za konzumenta, zato si ga lahko vsak razloži po svoje. Tudi preostanek skladb se poetično navezuje na tematiki apokalipse ter ljubezni Propadli ljubezni je posvečena "You`re A Lie" (prvi single, izdan 27. februarja 2012),, Slash pa opozori z odlično solažo, zakaj ostaja eden najbolj cenjenih in nadarjnih kitaristov na rock 'n' roll zemlejvidu! Divja leta, ki jih je Slash na srečo pustil za seboj, niso načela njegovega igranja, pač pa jih z bogatimi izkušenjami oboroženi Slash na zrela leta izkorišča, kot vir navdiha!
Po manj vpadljivih "No More Heroes", "Halo" in "We will roam" useka natnako na polovici albuma s svojim pravim kitarskim tornadom skladba "Anastasia" in dostavi tako enega albumskih vrhuncev. Umirjen uvod odigran na akustični kitari se naglo prelije v eksces divjanja električnih kitar, kjer stopi s svojimi solističnimi vražami v ospredje znova Slash, ki uprizori enega najboljših solističnih trenutkov albuma. "Anastasia" predstavlja novodobni "Sweet Child O` Mine" ali pa celo njegovo nadaljevanje. Tako po sporočilu besedila, kot tudi v smislu komponiranja. Melodija uvodne solaže hitro zleze pod kožo, saj zveni domače oziroma znano. Tovrstna občutja ne varajo, saj je solo idejno navdahnjen nad Bachovo baročno tokato v d-molu. Na albumu izstopata po vsebini tudi osebno izpovedni "Not for Me" ter "Hard and Fast". Besedili govorita o Mylesovih težavah z drogami in alkoholom, s katerimi se je spopadal v preteklosti.
Novi album predstavlja v primerjalnem smislu s predhodnim albumom občutni napredek Slashevega ustvarjanja! Prvi album je razgaljal potrebo po doseganju komercialne dostopnosti. Zato je preudarno in premišljeno kolobaril z idejami, ki so bile usmerjene na osvajanje širše baze poslušalcev. Ne glede na "slovitost" imena Slash, očitno ni čutil dovolj "sproščenosti", zato je dajal na prejšnjem albumu prednost iskanju tiste glasbene substance, ki bo najbližja njegovi tarčni publiki. Z ugodnimi povratnimi reakcijami množic opogumljeni Slash, si je tako na novem albumu privoščil več eksperimentalne drznosti, ob tem pa slogovno zadržal svoj klasični rockovski okvir. V produkcijskem oziru deluje album živo in dinamično. Posnet je bil namreč izključno v analogni tehniki!
Z "Apocalyptic Love" si Slash zagotavlja stabilnost na glasbenem trgu in dodatno krepi bazo njegovih zvestih oboževalcev. Posledica uspeha plošče pa je tudi že napovedano nadaljevanje apokalipse (vsaj po tem kar ponuja nov, že slišani material) z naslovom "World On Fire"! To ponuja tudi odgovor, da sodelovanja Slasha s trenutno tovarišijo glasbenikov še kmalu ne bo konec. Zato si lahko v prihodnje obetamo novo glasbeno mojstrovino. "Hibernacija" Guns N' Roses mu v tem oziru zgolj koristi, saj si Slash, na račun mirovanja velikanov rocka, še naprej učinkovito utrjuje svoj samostojni glasbeni status na rockovskem prizorišču in učinkovito vzdržuje status "kitarske rock ikone".
uredil: Aleš Podbrežnik
na vrh