Megadeth: Anthology: Set the World Afire

Megadeth. Že samo ime vsakemu ljubitelju thrash metala in pravzaprav dobrega metala nasploh vzbuja strahospoštovanje. Zgodba ustanovitelja in vodje benda Davea Mustaina je dobro znana, a si ob taki izdaji kot je Anthology: Set the World Afire zaluži kratek rezime. Megadeth je Mustaine ustanovil leta 1983 potem ko so ga zaradi alkoholizma, prekomerne zlorabe drog in nasilnega vedenja zabrisali iz Metallice. Megadeth je pravzaprav v tem pogledu zasedba, ki je nastala iz maščevanja, tudi Mustaine je o tem povedal tole: "Hotel sem kri. Njihovo. Hotel sem biti hitrejši in težji od njih.", in ker je maščevanje jed, ki se servira hladna je bila že prva plošča Killing is My Business... and Business is Good hladen tuš za Metallico, pa čeprav ni nikoli dosegla uspešnosti Metallicinih izdaj. Celotna Mustainova kariera je tako že od samega začetka veliko rivalstvo z Metallico v tem kdo bo prvi in največji, in čeprav Megadeth verjetno nikoli ne bodo dosegli veličine (nekdanje) Metallice so Megadeth v komercialnem smislu s preko 20 milijoni prodanih plošče eden najuspešnejših metal bendov, s šestimi platinastimi ploščami zapored in sedmimi nominacijami za Grammy pa tudi fenovski in kritiški favorit. V skoraj četrt stoletja dolgi karieri so Megadeth nanizali 11 studijskih albumov in tokrat četrto kompilacijo po vrsti, ki je verjetno prvi pravi presek kariere tega thrash velikana. Kar ni uspelo Capitol Punishment: The Megadeth Years in Greatest Hits: Back to the Start, ki jima je do definitivne Megadeth kompilacije zmanjkalo precej je sicer nadoknadil boxset Warchest, ki pa je že izdaja za sladokusce in tako je Anthology: Set the World Afire prva prava izdaja poleg Warchest, ki skoraj popolnoma zaobjema Megadeth.

Prvi manjši minus te izdaje je, da zopet zajema le leta, ki so jih Megadeth prebili pri založbi Capitol, zato dva ploščka s 35. komadi ponujata le komade (vključno) do albuma Risk in tudi tokrat ni moč slišati hitov kot so Moto Psycho, Die Dead Enough ali Return to Hangar. Največja kritika pa leti na to, da Anthology ponuja le dva doslej neizdana komada, eden od njiju pa je že bil izdan v državi izven ZDA. Anthology je tako kompilacija, ki pravemu fenu, ki si že lasti vse albume skupine ne koristila prav v ničemer, tako da je zbirka primerna le za obsesivne zbiratelje in 'Deth začetnike, ki morda še ne poznajo zgodnejših del skupine. In prav v tem je Anthology imenu primerna zbirka, saj naniza komade po kronološkem vrstnem redu, od prvenca Killing is My Business... and Business is Good do kontroverznega albuma Risk. Še kako primerno se Anthology začne s komadom Mechanix, ki ga je Dave napisal še v svojih Metallica letih. Znano je, da je Metallica bojda kljub njegovim prošnjam komad uporabila na svojem prvencu Kill 'Em All s spremenjenim besedilom in pod naslovom The Four Horsemen. Mechanix je tako na Megadeth prvencu zaživel v svoji pravi luči, z originalnim besedil s seksualnimi namigi in v mnogo hitrejšem tempu kot so Metallicini Štirje jezdeci. Peace Sells nas popelje na drugi album Peace Sells... But Who's Buying, ki še danes velja za enega najuspešnejših thrash metal albumov, Megadeth je zakoličil na thrash zemljevidu, naslovni komad pa še danes ostaja eden najbolj znanih komadov skupine, čigar uvodne bas linije so uporabljali celo kot špico MTV News. Peace Sells govori o temi, ki se pri Megadeth pogosto pojavalja, in sicer o vojnih spopadih, hladni vojni, Mustaine pa je dodal še svoje odklonilno mnenje na negativne stereotipe o metalcih. Wake Up Dead z istega albuma je bil prvi single benda sploh, ostaja koncertni favorit, govori pa o Mustainovem strahu pred maščevanjem nekdanje punce. Priredba legendarne punk himne Sex Pistols, Anarchy in the UK nas popelje na album So Far, So Good... So What!, na komadu gostuje Sex Pistols kitarist Steve Jones, besedilo pa je Mustaine predrugačil v Anarchy in the USA. In My Darkest Hour je še ena klasika, ki jo je Mustaine napisal potem ko je izvedel za smrt Metallicinega basista Cliffa Burtona. Ko je izvedel za njegovo smrt je Mustaine bojda zajokal, zagrabil akustično kitaro in komad napisal v enem šusu, še do danes pa je skladba edina, ki jo je Mustaine napisal na tak način. Čeprav je glasbo navdihnila tragična Burtonova smrt, pa besedilo govori o Mustainovem boju z odvisnostjo od drog. Holy Wars... the Punishment Due nas pripelje do albuma Rust in Peace, ki še do danes ostaja eden najboljših in najvplivnejših thrash metal albumov, ki je splavil lepo število Megadeth klasik, ki še vedno ostajajo velik del koncertnega repertoarja. Ena izmed njih je omenjeni Holy Wars..., ki govori o severnoirskem konfliktu, druga pa Hangar 18, ki se dotika ZF teme o NLPjih, Hangar 18 naj bi bil namreč vojaško oporišče v katerega so prepeljali ostanke plovila, ki se je zrušilo v Roswellu leta 1947. Go to Hell je prva manjša rariteta, ki so jo Megadeth napisali za film Bill and Ted's Bogus Journey s Keanu Reevesom v vlogi metal zadetka v glavni vlogi, do sedaj neizdani demo komada High Speed Dirt z albuma Countdown to Extinction pa zaključuje prvi plošček. S Skin O' My Teeth ostajamo na do danes najbolje prodajani Megadeth plošči, ki govori o neuspelen poskusu samomora, je avtobiografsko besedilo Davea Mustaina, velja pa za enega najhitrejših komadov skupine. Zažigalna Train of Consequences z Youthanasie s tempom pobesnele parne lokomotive govori o uničevalnosti hazardiranje, hit balada A Tout Le Monde ("vsemu svetu") pa govori o zadnjih trenutkih življenja in slovesu s tega sveta. Pesem je bila napačno interpretirana kot pesem o samomoru, leta 2006 pa je strelec Dawson Collega v Montrealu komad omenil na svojem blogu in Megadeth so doživeli hude napade s strani puristov. S Trust se pomaknemo na album Cryptic Writing, ki do danes ostaja zadnji, ki je še dosegel platinasto število prodanih izvodov, single za komad pa je še do danes najuspešnejši single skupine. Z Insomnio priplujemo do albuma Risk, ki velja za najbolj kritiziran albuma skupine, saj je predstavljal premik od speed/thrash korenina benda v eksperimentalne vode. Dread and the Fugitive Mind ošvrkne še kompilacijo Capitol Punishment za katero je bil posnet, Anthology pa v velikem slogu zaključujeta do sedaj v ZDA še neizdan živ posnetek labodjega speva Symphony of Destruction, posnetega leta 1992 v San Franciscu in Peace Sells z istega koncerta.

Anthology: Set the World Afire ne bo staremu Megadeth fenu predstavljala popolnoma nič novega, mlajšim fenom, ki želijo spoznati nekaj klasičnega metala enega največjih imen thrasha pa ne bi moral priporočati boljšega začetka.