Zlovešči nemški orli Primal Fear, se postavljajo z novim koncertnim dokumentom s katerim podeljujejo v vlogi angelov po novem miloščino. Ta je izšel bodisi kot CD/DVD, bodisi kot Blu-ray. Po »Live in the USA«, je to tako skupno drugi uradno izdani koncertni zvočni zapis za skupino. Primal Fear so ob koncu lanskega januarja izdali še vedno aktualni in skupno že enajsti studijski album »Rulebreaker« ter odrinili na novo svetovno turnejo. Seveda so najprej obredli staro evropsko celino, koncert v Stuttgartski dvorani Longhorn (LKA), ki so ga Primal Fear izvedli, dne 18.02.2017, dvorani torej, ki se je avtor te recenzije še kako rad nostalgično spominja, saj je tam davnega dne 16.04.2001 gledal nastop zasedbe Helloween, pa je skupina izkoristila za snemanje. Ne nazadnje je Stuttgart tudi uradni domicil zasedbe, zato ga ni prikladnejšega prizorišča za snemanje koncertnih dokumentov, kot so domača tla.
V vmesnem obdobju med prejšnjim koncertnim dokumentom in novim, se pravi »Angels of Mercy – Live in Germany«, se je za Primal Fear zgodilo veliko stvari. Menjave v postavi, bend je prerasel v sekstet, kopica izdanih novih studijskih albumov. Po novem delujejo uradno Primal Fear v postavi s tremi kitaristi, pri čemer puščajo Magnusa Karlssona doma. Ta sodeluje s skupino kot komponist, aranžer. Stabilizirana postava, ki jo je v zadnjih letih dopolnil prihod izkušenega bobnarja Francesca Jovina, je tako začutila, da je pravi čas za novi koncertni dokument.
Torej. V paketu DVD in CD, je bistven DVD. Če boste poslušali le CD, boste dobili vtis prevelike popolnosti tega izdelka. Hitro postane nedvoumno, da so Primal Fear v studiu naknadno peglali, lepšal, loščili zvok koncertnega izvirnika, nasneli tudi kakšne linije na novo. To velja zlasti za vokal Ralfa Scheppesa, ki v zadnjem času, kar se doseganja višine tiče, vidno in slišno peša ter izgublja na močeh. To je med drugim zabeležila tudi RockLine ekipa, ko si je na taisti turneji ogledala koncert skupine pet dni kasneje v dunajskem klubu Szene, pri čemer se je Sheppers vseskozi izdatno mučil pri petju visokih in najvišjih vokalnih leg. Tega ta dokument ne razgalja, vseeno pa lahko že nekoliko bolj ostro uho razloči težave pri prenosu vokalne moči iz srednjih leg v višje pri vstopu v refrenski napev uvodne Final Embrace. DVD razgalja, da je bila dvorana LKA Longohorn tega dne nabito polna. Sicer »razvajeni« Nemci, ki se kopajo v izobilju koncertne ponudbe, pa med koncertom zelo mirni in spokojni. S pirčki v rokah in mimobežnim zibanjem, čvrsto okopani na svojih pozicijah. Z izjemo nekaj »besnih« povsem spredaj. Ne glede na to »navidezno mirnost«, pa dvomim, da je bila publika sicer med koncertom tudi tako tiha. V miksu zvočne slike, ki zahteva seveda koncertno živo formatiranje, publike večkrat preprosto ni slišati, kar odvzema nekaj dodatnih točk kredibilnosti temu izdelku.
Tu je še ena bistvena razlika med DVDjem in CDjem. Na CDju je odrezana zaključna Running in the Dust, utišani in skrajšani so premori med skladbami, pri čemer trpi avdio dokument za pomanjkanjem pravega koncertnega vzdušja, odrezan je tudi bobnarski solo (kar pa sploh ne moti in je celo dobrodošlo, saj Jovino pač ni Simon Phillips). No na DVDju in CDju pa ni skladbe Chainbreaker. To je kultna skladba s prvenca skupine, ki ne sme manjkati na koncertnem repertoarju. Seveda so jo Primal Fear izvedli, a je niso vključili, prav verjetno zato, ker je Scheppers nikakor ne ulovi več z vokalom tako, kot je treba. Najdete pa jo lahko na DVDju, kot dodani video klip z nastopa skupine na festivalu Masters of Rock. Torej še nekaj dodatne avtentičnosti je šlo tule po zlu. Po drugi strani se krepi občutek, da je skupina preobtežila material z novim materialom in ostala mačehovska do starih skladb. Na CDju je ta občutek izdatnejši, saj na njem tako ni niti ene skladbe s studijskega prvenca skupine.
Temu navkljub pa gre za izvrstno koncertno režijo, se pravi izvrsten koncertni film, posnet z polno dinamičnim izkoristkom rabe več zornih kotov, konkretno odrsko razsvetljavo, svoje prispeva nabito polno prizorišče zveste nemške publike in pa seveda krepostna eksekucija materiala. Zlasti je užitek opazovati kitarsko navezo Alex Beyrodt / Tom Naumann, ki znova polno briljira.
Kakorkoli. Lepo zapakirano. Z naknadnim doktoratom zvočne obdelave v studiu, ki je tokrat le odvzel nekaj več avtentičnosti izvirnemu zapisu, kot bi bilo potrebno. A tako pač je. Skupna se je za to odločila po lastni presoji. Zagotovo pa je nekaj. Vnete oboževalce koncertni dokument »Angels of Mercy – Live in Germany« še zdaleč ne bo puščal v ravnodušju. To pa je, navkljub kozmetičnim popravkom, tudi ena od njegovih bistvenih iztočnic.
Primal Fear - Rulebreaker (uradni koncertni video, Stuttgart, Longhorn, 18.02.2017):
na vrh