Doors, The: American prayer

Novembra 1978, sedem let po Morrisonovi smrti, izide album An Amarican Prayer – Jim Morrison with Music by The Doors. Njegova vsebina je sestavljena iz starih intervjujev, recitirane poezije in koncertnih posnetkov. Pesmi so bile skrbno izbrane s posnetkov iz leta 1970, ko je za svoj rojstni dan recitiral svojo poezijo skupini prijateljev in snemanj iz Elektrinega studia dve leti pred tem. Trije preostali The Doors člani so se lotili destilacije materiala in tako na koncu uspeli iz tega oblikovati album. Po izbranih pesmih so se lotili glasbe, ki bi ustrezala poeziji in celo izbrali nekaj izsekov iz že obstoječih skladb The Doors. Kombinacija recitirane poezije, glasbe in zvočnih efektov je bila za tisti čas nekaj popolnoma novega v rock sferi. In ko prisluhnemo albumu je, kot da nas Jim Morrison v resnici nikoli ni zapustil.

Album nam prikaže rock zvezdnika v drugačni luči. Njegove čarobne besede nam dovolijo pogled v njegovo intimno življenje, vse od otroštva preko živahne adolescence in prav do njegove divje odraslosti. Prične se z "Awake" in nadaljuje v "Gost Song", kjer opisuje prometno nesrečo, ki jo je bil deležen kot otrok. Takrat naj bi se vanj naselila duša enega od umirajočih indijancev, ki je onemogel ležal ob cesti. "Newborn Awakening" cilja na podobno temačno temo smrti, in se prelevi v "To Come Of Age", ki prične razkrivati Morrisonove njajstiške seksualne avanture in namiguje na njegovo filozofsko prebujanje. V "Stoned Immaculate" opiše mučno zmedo, ki jo doživlja mladostnik, ko prestopa v puberteto, "The Movie" pa kaže Morrisonov interes tako za poezijo kot za film. Njegove misli se koncentrirajo okoli dejstva, kako močan vpliv ima danes film na družbo in prav tako na to, kako je njegovo življenje podobno filmu, kjer igra dvojno vlogo heroja in podleža.

"World On Fire" vsebuje še ne objavljeno živo verzijo pesmi "Roadhouse Blues". Tokrat nam dovolji okusiti svet njegove zvezdniške slave, saj zadnji izsek kristalno kaže občudovanje in pripadnost seks idolu, ko mu oboževalci vzklikajo naj jih reši. Vloga seks ideala pa mu ni bila pisana na kožo in to izrazi v pesmi "Lament", saj je to čutil kot breme in ne kot zadovoljstvo. Tako kot mu je rojila po glavi smrt, tako ga je zanimal tudi umor. Fantazija, kako je iz govorilnice poklical prijatelja in mu priznal da, je kot štopar ubil nekoga, ki ga je pobral na cesti se kaže v pesmi "The Hitchhiker", ki jo spremla melodija "Riders on The Storm". Omembe vredna je še naslovna pesem "American Prayer", ki je neke vrste povzetek celotnega albuma.

Bistvo Jima Morrisona je vsekako zajeto na tem albumu. Prikazuje ga takšnega kot je v resnici bil, brez svoje skupine The Doors. Prav zato mogoče ne bo po godu prav vsakemu oboževalcu The Doors. Tisti predani, ki bodo znali prisluhniti in absorbirali pa bodo prepoznali njegovo predanost in preprostost prav v tem izdelku.