Konec devetdesetih, v obdobju, ko so bili rock albumi z orkestrom (ponovno) velik trend, so prvaki ameriškega progresivnega rocka Kansas želeli osvežiti svojo nekoliko 'zarjavelo' kariero in se obenem postopno vrniti nazaj h koreninam, še zlasti potem, ko album »Freaks of Nature« (1995) ni doživel želenega komercialnega uspeha. »Always Never The Same« je bil za Kansas precej neobičajen projekt, saj je vseboval orkestralne verzije njihovih preteklih klasik, eno priredbo ter štiri nova dela. Kansas, katerim se je ravno tedaj pridružil povratnik, originalni violinist Robby Steinhardt, ki je (začasno) zamenjal Davida Ragsdalea, so tokrat sodelovali z londonskim filharmoničnim orkestrom.
The Beatles klasika »Eleanor Rigby« je bila prva priredba na kakšnem Kansas albumu po njihovi interpretaciji standarda J.J. Calea z naslovom »Bringing It Back«, ki se je nahajala na debutu »Kansas« (1973). Precej nepričakovana in kar nekoliko nepotrebna priredba, ki obenem predstavlja »Always Never The Same« otvoritev. To je bila ne pretirano modra odločitev, saj bi bilo veliko boljše, če bi jo zaradi slogovnega odstopanja uvrstili na konec albuma, morda v obliki bonus skladbe. Marsikdo se bo vprašal zakaj ravno Beatli? Odgovor je lahek: zato, ker je bil »Always Never the Same« posnet v legendarnem Abbey Road studiu, ki je zaslovel prav zaradi Beatlov.
»Preamble« je pompozni inštrumental, katerega je napisal in aranžiral Larry Baird, aranžer in dirigent londonskega simfoničnega orkestra. Preostale tri nove skladbe, ki še zdaleč niso napačne in se dokaj dobro znajdejo sredi klasičnega Kansas materiala, je napisal pevec in klaviaturist Steve Walsh. »In Your Eyes« je solidna power balada z mogočnim refrenom. »The Sky Is Falling« je bolj eksperimentalne narave z daljšim inštrumentalnim uvodom ter razgibanimi aranžmaji v nadaljevanju, kateremu ne manjka značilne mešanice pompa, drame in udarnosti. Še najmanj zanimivo izpade klavirsko usmerjena balada »Need to Know«, ki bi skoraj bolj kot Kansas pristajala kakšnemu Bryanu Adamsu.
»Prelude & Introduction« je 'medley' - venček sestavljen iz več klasičnih Kansas skladb, katere bodo dolgoletni privrženci zlahka prepoznali. Kansas zimzeleni z orkestralnimi aranžmaji vsi po vrsti izpadejo imenitno, kar še posebno velja za epske in pompoznejše standarde kot so »Song For America«, »Miracles Out of Nowhere«, »Cheyenne Anthem« ter »The Wall«. Nekoliko manj prepričljivo tovrstno orkestralno sodelovanje izpade na akustično usmerjenih baladah kot sta »Dust in the Wind« ter »Hold On«, kjer se posledično razgradi kar nekaj romantike in intimnosti, ki sta zaznamovali originalni verziji omenjenih zimzelenov. Članom Kansas, ki so večino svoje kariere prisegali na simfonični progresivni rock, ni bilo težko še bolj izpostaviti simfonični element v svojem zvoku ter ga prepričljivo razširiti z bogatimi orkestralnimi aranžmaji.
»Always Never The Same« je bil vrhunsko izveden, vendar popolnoma nepotreben orkestralni projekt, ki Kansas ni prinesel želenega preporoda, kljub temu, da so vanj vložili veliko energije in truda. V načrtu je bil še en orkestralni album v primeru (ne)pričakovanega komercialnega uspeha »Always Never The Same«, vendar potem ni bilo nič iz tega, saj prodajne številke niso bile pretirano impresivne. Člani Kansas so se zato odločili za edino preostalo logično potezo ter se za bodoči studijski album z naslovom »Somewhere to Elsewhere« (2000) združili v klasični/originalni postavi. To je bil za dolgo časa njihov poslednji studijski projekt.
na vrh