Sredi poletja 2002 so Saga posneli svoj edini evropski koncert med turnejo na kateri so praznovali 25. obletnico svojega obstoja. Za prizorišče tega pomembnega dogodka je bil izbran Bonn, prestolnica nekdanje Zahodne Nemčije. Izbira lokacije edinega evropskega nastopa na turneji je bila nekako logična in kot se je izkazalo tudi nadvse posrečena za snemanje tega DVD-ja, saj so Saga največjo priljubljenost izven kanadskih meja že od nekdaj dosegali prav v Nemčiji. To pa je vedno zelo pomembno, kadar se govori o tem, kako pričarati odlično koncertno vzdušje
Le malo je manjkalo pa bi koncert zaradi nespretnosti organizatorjev odpadel. Le spretnost spremljevalnega osebja skupine je omogočila, da se je ta edinstven dogodek sploh zgodil. Za nastop je bilo na hitro izbrano odprto odrsko prizorišče zadovoljivih dimenzij, čeprav ne povsem idealno za skupino njihovega kalibra, ki je nastopala že na precej večjih prizoriščih. Datum nastopa je sovpadal s časom, ko je nemška reprezentanca nastopala v svetovnem prvenstvu v nogometu, a je bila udeležba, kljub temu dobra. Pod odrom se je zbralo lepo število Saga privržencev vseh starosti, ki po raznolikosti majic in spominkov z logotipi skupine, niso varčevali s svojim denarjem.
Kvaliteta posnetka je ves čas na zavidljivi ravni. Snemalna ekipa je dokazala, da obvlada svoj posel, saj kamera ves čas lepo sledi gibom posameznih glasbenikov in ujame sleherni ustrezni premik. Produkcija je prav tako zelo dobra, čeprav bi bil lahko spremljevalni vokal klaviaturista Jima Gilmourja ponekod za spoznanje bolj glasen. Edino kar nekoliko moti je to, da skoraj vedno sledi nekaj sekundna zatemnitev med posameznimi izvedbami, kar pa nikakor ne pokvari izjemnega vzdušja.
Kvaliteta nastopa je kot ponavadi, kadar je govor o Sagi, na fenomenalni stopnji. Kdor še ni bil nikoli na njihovem koncertu, se lahko na tem posnetku nazorno prepriča, česa je zmožna ena izmed najboljših koncertnih zasedb v progresivnem rocku. Ves čas prevladuje izjemna uigranost med posameznimi glasbeniki, ne manjka tudi izlivov velike odrske energičnosti. Nad vsem ves čas bdi karizmatična pojava pevca Michaela Sadlerja, ki ni samo izjemen pevec in osrednji odrski mož (angleška beseda "frontman" se na tem mestu sliši precej bolje), temveč že od nekdaj tudi prekaljen multi-inštrumentalist, ki se večkrat odpravi za sintetizator, občasno pa tudi za bas kitaro ali tolkala.
Izbor izvedb je skorajda sanjski za slehernega Saga privrženca. Glede na to, da se je nastop odvijal v času po izidu odličnega albuma "House Of Cards" (2001) je poudarek na delih s tega izdelka prek sijajnih izvedb skladb kot sta "The Runaway" in "We'll Meet Again". Od "novejših" del so v svoj nastop vključili tudi udarni "The One", nostalgični "Remember When" in epsko-bombastični "Time Bomb" (vse z albuma "Full Circle", 1999), ki še enkrat dokažejo, da se lahko povsem enakovredno kosajo z njihovim starejšim materialom.
Njihove klasike iz konca 70-ih in začetka 80-ih, so vsekakor tiste, ki še vedno najbolj navdušujejo legije njihovih privržencev. Od teh gre posebej izpostaviti "Careful Where You Step", ki je skozi leta postal že skorajda standardna otvoritev njihovih nastopov, veliki hit "Wind Him Up" in seveda "Don't Be Late" brez katerega si ni mogoče zamisliti nobenega njihovega nastopa. Na odru ves čas vlada izjemna dinamika med posameznimi inštrumentalisti. Večkrat demonstrirajo tudi svoj značilen, unikaten pristop uporabe treh klaviatur naenkrat, ko se za njimi istočasno znajdejo Gilmour, Sadler in basist Jim Crichton. V nekem trenutku pa se jim pridruži celo bobnar Steve Negus, ki je med nastopom nosil "hišnikovo" kapo v kanadskih nacionalnih barvah.
Sadler kot vedno spodbuja publiko k pevskemu sodelovanju, katere mu v bistvu sploh ne bi bilo treba dodatno podžigati, saj brez problemov in glasno odpoje prav vse, kadar jim ponudi priložnost, da namesto njega odpojejo določen refren ali celo celoten verz izbrane skladbe. Izjemni kitarist Ian Crichton, vizualni Milan Kučan mlajši, medtem ves čas demonstrira svoj sloves enega izmed tistih spregledanih kitarskih virtuozov, ki še vedno čakajo na pravo priznanje s strani klasično rockovskih medijev. Saga morda ne sodijo med vizualno najprivlačnejše skupine, saj v svoje nastope razen bogatih svetlobnih učinkov, ne ponujajo kaj dramatično atraktivnega (kar je pogostokrat samo drugi izraz za ceneno in kičasto), niti niso kaki "ljepotani", a vse to nadomestijo z izjemno odrsko kohezijo in popolno predanostjo svoji glasbi.
Večja presenečenja predstavljajo imenitne izvedbe nekaterih pozabljenih klasik. Med njimi je zagotovo nostalgična balada "No Regrets", kjer se v ospredju znajde klaviaturist Jim Gilmour, ki poleg svojega unikatnega petja demonstrira tudi svoje obvladovanje igranja oboe ter hudomušni "See Them Smile", kjer bi bili lahko Gilmourjevi spremljevalni vokali v refrenu za spoznanje bolj glasni. Med presenečenja bi se lahko uvrstilo tudi zelo dobri izvedbi "Compromise" ter "Take It Or Leave It", ki bosta privabili nasmešek na obraz marsikaterega starega privrženca.
Ne manjka tudi "A Brief Case", Negusov tradicionalni bobnarski solo vložek, kjer se mu v vlogi dodatnega tolkalista pridruži Sadler na svojem "kovčku". Na "Time's Up" lahko ponovno občudujemo njihovo vsestranskost, ko Gilmour poprime za harmoniko in Ian Crichton za mandolino medtem, ko na izjemni izvedbi klasike "Humble Stance" Sadler že po tradiciji okoli vratu obesi bas kitaro. Buditeljski "You're Not Alone", kjer lahko publika v refrenu ponovno nadomešča Sadlerja, se izkaže za odličen izbor za zaključek nastopa, kateremu neizbežno sledijo burne ovacije ter pozivi k vrnitvi na oder.
Na DVD-ju se nahaja še nekaj dodatnih dobrot kot je dokumentarec o snemanju nastopa, prikaz njihove dotedanje diskografije, foto galerija, podatki o koncertni opremi in možnost poslušanja posameznih izvedb v 5.1 avdio tehniki. Omejena izdaja tega DVD-ja je vsebovala tudi dodaten DVD "Marathon World Tour 2003 - The Official Bootleg", koncertni posnetek s turneje na katerem so predstavljali album "Marathon" (2003).
"All Areas" je izvrsten koncertni posnetek, kateremu se posreči ujeti in prikazati vse bistvene koncertne vrline te legendarne kanadske skupine. Vsi njihovi privrženci, ki si jih sicer še veliko raje ogledajo v živo, ga imajo gotovo že dolgo časa v svoji zbirki medtem, ko lahko tisti manj zagreti na njem občudujejo eno izmed najboljših koncertnih skupin našega časa in se prepričajo zakaj se splača obiskati njihov nastop. Skupina je na izjemno doživet način odigrala svoj edini evropski nastop na tej turneji in z njim nagradila vse svoje zveste nemške privržence. Škoda edino, da posnetek ni izšel tudi v obliki CD-ja, saj marsikdo izmed njihovih (predvsem starejših) privržencev DVD-ja še ni povsem sprejel kot danes prevladujočega nosilca na področju koncertnih posnetkov.
na vrh