Adam ne gojijo kakšne posebne fanatične obsedenosti z izročili stare svetopisemske zaveze. Kljub temu lahko vlečemo vzporednice s prvim "človekom" ustvarjenim po t.i. božji podobi in izročilom glasbe skupine. Kot je bil Adam (baje) prvi uradno ustvarjeni zemeljski dvonožec, tako je glasba skupine toliko posebna, da lahko rečemo, da skupine, kot je Adam, na obličju tega planeta še ni bilo.
Gre za skupino, ki je odlično združila izročilo slovenskega melosa v rock glasbo. Besedila so v slovenščini. To je dobra izbira. Premorejo namreč zahtevano mero inteligence, brez trohice suhoparnosti, nosijo jedrnato in oprijemljivo sporočilnost, ki je tudi skozi oprijeme metafor ni težko razvozljati. Adam so temačni, zlasti zahvaljujoč vokalni predstavi Damirja Lisice. Temu botrujeta sama barva glasu in njegova artikulacija. Lisica spretno izkorišča razpoložljivi prostor, ki ga postavlja dana melodija kitare in ga količi ritemsko ogrodje. Izkušeno manevrira z vokalom in v pridihu "odklopa" uspešno oživlja emotivno plat sporočil. V zraku je čutiti željo po osvoboditvi spon vsakdana v katero je pahnjen mali človek srednjega sloja znaveličane in v varni konformizem namočene, (za povrhu vsega, pa danes) moralno razvrednotene slovenske družbe
Adam je skupina, ki je izven determiniranih kalupov rock glasbe. Zvok je organski! Poleg rabe čistih do pol-čistih zvokov v akordih, polaga Dekleva pozornost na gradnjo bogate zvočne kulise ozadja, z rahločutnimi, preprostimi, a silno učinkovitimi triki opiranja na pomagala pedal efektov, ki dajejo glasbi pridih posebnega vzdušja, nenehnega jedrnatega podajanja v različna razpoloženja momentalnega bivanja osebnega duha. Dekleva uporablja resnično širok izrazni nabor s katerim ustvarja bogata in mnogotera vzdušja. To dosega skozi močno samozavestno podkovanost samega glasbenika, ki si je nabral veliko rutine in glasbenega znanja. Zato ne preseneča ustvarjanje duhovitih podob krivenčenja osnovne podobe organskega zvoka, do skrajnih končnic spektralne zvočne barvitosti (močan reverb, plejada "crunch" efektov, strupeni wah-wah, delayi, stereo chorus itn...). Ta kombinacija posebej godi v zadržano sramežljivem razvoju dogodkov skladb Novi svet ali Odnosi med srečnimi.
Dekleva ima za to v ozadju čvrsto ritemsko ogrodje, ki mu z visoko doumljivostjo, glasbeno prožnostjo ter potrebnim dotikom "kameleonstva" kreacije momenta nepredvidljivega, vseskozi služi kot zvesta opornica pri sofisticiranem plasiranju združevanja umetniške svobode izražanja in melodične dovzetnosti ter poslušljivosti, ki približuje Adam k splošni dovzetnosti slovenskim glasbenim množicam.
Zasedba se lahko pohvali z izrednim številom avtorskih skladb, ki izžarevajo vrhunsko mešanico uporniške rock energije, duhovite igre zvočnih zaves, naglih sosledij sprememb v nizanju vzdušij. Na albumu jih je kar 18. skladb. K sreči pa uspeva skupini dosegati ob tem redko vrlino, da ohranja album vseskozi zanimivost, saj so aranžmajske strukture skladb dovolj raznolike in sosledje pesmi dodobra premešano v visoko dinamično telo. Gre za širok nabor osnovnih motivov, na katerih bazirajo skladbe. Ta duhovitost ali navdahnjenost podajanja motivske raznolikosti ohranja vseskozi prepoznavni glasbeno izrazni pečat skupine Adam.
18. skladb na albumu ni lahko osvojljiva gmota poslušalcu. To je vrlina albuma, saj leze pod kožo počasi in traja dolgo. Postopoma odkrivaš posamezne tančice zvočnih kolažev, kot tudi razpoloženjska stanja skladb. To je hkrati tudi redka vrlina v slovenskem prostoru. Gre za dejstvo ponudbe skladb, ki vsebujejo lepo dozo glasbenega eksperimenta, kot tudi prirojeni občutek za tvorbo kompaktnih melodično nalezljivih skladb. Tudi takšnih, ki lahko brez večjih pretresov zaidejo na frekvence radijskih valov (seveda glasbeno "odprtih in doumljivih" ter neodvisnih radijskih postaj).
Skladba ČB Spletni tok je trenutek albuma, kjer si eksperiment z melodično dorečenostjo (refren) podaja na moč kompatibilno roki, na albumu dosega v tem atributu celo najlepše izrazoslovje. Tu je izredno zanimiva skladba Novi svet, pa raziskovalno eksperimentalna zgibanka Včeraj, danes, jutri, kjer dajejo Adam občutek, kot bi namerno iskali izvirni melanholični ponarodeli melos in ga spretno (atmosferično zabeljeno) podložili s prijemi riffa in ritma rock glasbe. Ta podedovani slovenski melos, ki ga ne skrivajo niti ponarodele pesmi, še bolj neposredno povzema akustična Pridih. Ta daje Damirju še vedno veliko prostora za improvizacijsko manipuliranje in hkrati učinkovito ohranja v njej slovenski melanholični pridih (kako ustrezna beseda!). Zborovske skladbe Ključ, niti ne gre posebej izpostavljati, ko iščemo izvirni slovenski melos. Pot v neznano spominja na instrumental Pata Methenyja Last Train Home. Ritemska podloga povzema sopihanje parne lokomotive, preko nje je položeno brhko poigravanje svetlih tonov Petrove kitare. Brez naprezanja, pretiravanja in nepotrebnega razsipanja s tonalitetami. Vseskozi v užitnem odmerku.
Na albumu izstopa Dom. Gre za skladbo, ki bi jo brez težav skupina lahko priredila za hit radijskih valov. Vzvodi elektronskih zvokov voljne dostopnosti, kratke in jedrnate melodične zasnove, z odlično kompatibilnostjo sanjavega vokala. Ritemska podloga izhaja iz prijemov osemdesetih let, ko so z elektronskimi prijemi Depeche Mode odstirali nova obzorja svetu glasbe. Dom dokazuje širok glasbeni diapazon preizkušanja, ki ga razume esenca skupine Adam. Odskok iz albuma je tudi Herointeror, ki ga skupina občasno vali tudi skozi skaloviti, domala Sabbathovski riff. Seveda v produkciji zamaskirano pražnje oblečen v "Adamovsko veroizpoved".
"Lažje" in "neposredneje" definirane, so otvoritvena Teater (V dvoranah domišljije) nemalo funkoidno razgibane ritemske podlage, posebej spevna Dar, z odlično črno - belo kombinacijo na relaciji kitica - refren (dodan je celo zvok teramina), Grlo brez odmeva z modernim U2jevskim ritmom, "nagroovani" funk odskok Brez strahu, Otroci brzine, ki v rockovski intenziteti, melosu in (zlasti!) podajanju verzov, površno dregnejo ob Siddharto. Sofisticirani trenutki albuma, poudarjajo subtilno plat značajske narave vokala, kar definira zlasti nova preprosta organska zasnova melodično vrhunsko definirane skladbe Odnosi med srečnimi. Skupina nosi tudi izreden občutek, da nikoli ne pretirava z eksperimentom, pač pa učinkovito sledi svojemu notranjemu čutu držanja rdeče niti melodične dorečenosti. Tu je svetli rocker Modrost z dodatki godalnih aranžmajev, ki enkrat več govori v prid tej ugotovitvi.
Težko boste definirali vrhunce tega albuma, kajti omejitve albuma so, glede na splošno predvidljivo formo slovenskih alternativno naravnanih skupin, tokrat težje določljive. Adam z "Alfa" izrazito izstopajo iz tega povprečja. So primer odličnega združevanja melodične dorečenosti in jedrnatosti s pravo mero glasbenega eksperimenta. S svojo doumljivostjo in širokim glasbenim obzorjem uspevajo iztržiti gradnjo specifičnega glasbenega vzdušja, ki je nekaj povsem novega in še ne slišanega na slovenskem prizorišču. Gre za kombinacijo četverca, ki se enkratno zaznava v studiu. Album nosi odlično živo produkcijo, ki razkriva, da je med fanti stkana prava vez ustvarjalne delavne kemije. Občutek, kot bi odigrala skupina v studiu koncert, ne izostaja.
Zasedba Adam je torej izredna pridobitev za slovenski glasbeni prostor, nekakšno novo odkritje neraziskanega glasbenega horizonta. Album "Alfa" je pravo priporočilo vsem novim skupinam, kam naj se usmerijo v iskanju lastne esence. Ne v smislu posnemanja, služi lahko kot uporabni vodič, ki te usmeri, kako izraziti glasbo, ki ti igra v glavi in jo podati na edinstven, sebi lasten, način. "Alfa" je torej nov mejnik slovenskega glasbenega prostora. Adam so skupina, ki bo privlačna tako za tiste manj zahtevne poslušalce, kot tudi za vse (preživele) glasbene gurmane.
na vrh