Mit: Akustik

Mit je kvintet, ki je med letoma 2009 in 2012 izdal dva albuma. Na obeh je opozoril v primerjavi s preostalimi vrstniki slovenske rockovske srenje učinkovito na izrazno drugačnost, ki ji lahko v grobem nadenemo oznako alternativni moderni groove metal ali rock. Svojo pot je sklenil z izdajo albuma »Akustik«.

Na njem boste našli, na kar namiguje že sam pomenljiv naslov albuma, skupno 11. avtorskih skladb, ki so bile ustvarjene v obdobju, ko je igral v skupini še Matevž Pavčnik (Vagaunda), saj je skupaj s pevcem Urošem Petrovskim, njihov glavni avtor.

Skupina je material oblekla torej v akustične aranžmaje. Na album je povabila nekaj gostov, ki večinoma sodelujejo na njem z dodatnimi vokali s funkcijo »barvanja« vodilnega vokala. Aranžmaje so oplemenitili tudi z integracijo klaviatur. Atmosfera, ki definira prva dva albuma je prenesena in zadržana tudi na tem zvočnem nosilcu. Mit ostajajo mračni in da, kot veleva že njihovo ime, skušajo vnašati v svojo izpoved moment mističnosti.

Skladbe izražajo tudi v akustični preobleki izdelan čut skupine za implantacijo visoke stopnje poslušljivosti in muzikaličnosti, osnovni element, ki vnaša glavno prepoznavno zaščitno znamko glasbenega dosjeja, pa je tudi to pot Uroš, s svojo specifično barvo glasu, nižje intonirane in možato čutne interpretacije.

Album je prijetnega odzvena, lepo »organsko« aranžiran, obenem pa v taistih aranžmajih skrajno previden. Dejansko pravi akustični album urezljan v »izštekani« različici. Bend bi si lahko privoščil več duhovitega poigravanja v formah skladb. Tudi v srednjih instrumentalnih delih. Zapolnjeni so večinoma s preprosto akustično formo kitar, ki jim težko rečeš, da spravijo skupaj kakšno solažo. Le v desetem komadu z naslovom Parizina, si skupina ob sodelovanju z keltskimi folk rockerji Beer Belly, dovoli nekaj eksperimentalnih vraž (dodani so aranžmaji violine, piščali in banja), s čimer na moč zaželeno razgibava predvidljivo akustično embalažo preostanka albuma.

Album vsekakor izžareva zrelost glasbenikov, zadržuje kvaliteto in tipsko esenco glasbenega dosjeja obeh studijskih albumov skupine. Lahko ga razumemo, kot vrsto apokrifa skupine, ki z njim sklepa svojo glasbeno pot. Kdo ve. Nemara pa se Mit čez leta vrnejo znova. Z novim zagonom in novim žarom.