Brezčasni mojstri progresivnega rocka Van Der Graaf Generator so se očitno odločili, da bodo v letu 2015 svoje privržence razvajali z odličnimi koncertnimi izdajami, če že na obzorju ni videti novega studijskega albuma, glede na to, da je njihov kreativni vodja, kultni pevec/kitarist/poet Peter Hammill trenutno popolnoma predan samostojni karieri. Medtem ko je dvojni koncertni album »Merlin Atmos« (2015) vseboval aktualno verzijo banda sredi koncertne turneje v letu 2013, pa se prav tako dvojna koncertna zbirka »After The Flood – at the BBC 1968-1977« vrača precej bolj nazaj v preteklost ter vsebuje različne nastope legendarne skupine za znano angleško radijsko postajo BBC, ki so se zgodili med letoma 1968 do 1977. Nekatere izmed teh 'starodavnih' koncertnih posnetkov so imeli VDGG privrženci že priložnost slišati na različnih do zdaj izdanih koncertnih kompilacijah (»Maida Vale« iz leta 1994 ter »The Box« iz leta 2000), medtem ko pet koncertnih izvedb izmed zavidljivega nabora skladb na »After The Flood« prej še ni bilo na voljo.
Najstarejši posnetki na »After The Flood«, ki, nekako razumljivo, trpijo za precej šibko zvočno kvaliteto, izvirajo iz konca šestdesetih, nedolgo po ustanovitvi skupine leta 1967, ko je band leta 1968 prvič nastopil za popularno BBC-jevo oddajo Top Gear ter izvedel skladbo »People You Were Going To«, njihov prvi single ter eno najbolj komercialno usmerjenih del v njihovi zgodovini. Ta zgodnja verzija VDGG, ki je bila še precej bolj psihadelično usmerjena, je poleg Hammilla ter dolgoletnega orglista Hugha Bantona in bobnarja Guya Evansa vsebovala še pokojnega, originalnega basista Keitha Ellisa, medtem ko se je spremljevalni pevec in originalni pevec Chris Judge Smith poslovil še pred prvim nastopom za BBC.
Pojoči bobnar Judge Smith, ki je odšel takoj po izidu omenjenega singla, potem ko je ugotovil, da je kot pevec in bobnar povsem odvečen, je bil skupaj s Hammillom in originalnim orglistom Nickom Pearneom soustanovni član, čeprav danes o njem ni slišati veliko. Že nekoliko bolj kompleksni, a še vedno rahlo psihadelični kompoziciji »Afterwards« in »Necromancer«, ki sta se pojavili na prvencu »The Aerosol Grey Machine« (1969), sta prav tako izšli v obliki singla in predstavljata redka koncertna posnetka z basistom Ellisom v postavi.
Nabor koncertnih skladb na »After The Flod« postane precej bolj zanimiv, ko pridejo na vrsto izvedbe iz 'zlatega' obdobja, ko se je bandu pridružil David Jackson in se je po odhodu (žal prav tako že pokojnega) kratkotrajnega basista/kitarista Nica Potterja, ki se tu pojavi na »Darkness« in After The Flood«, izoblikovala njihova klasična postava (Hammill, Jackson, Banton in Evans). Izvedbe posameznih skladb, posnete za BBC-jevo oddajo Sounds of the 70s, spadajo med vrhunce te koncertne kompilacije, kar še posebno velja za odlične verzije dolgoletnih klasik »Man-Erg«, Theme One« in »Darkness«, medtem ko skladba »Vision« sploh ni izšla na nobenem studijskem albumu. Sicer zelo dobri verziji zimzelenov »W« in Killer« imata žal dokaj slabo zvočno kvaliteto.
Na drugem disku, ki je še bolj zanimiv od prvega, saj vsebuje artistično najmočnejšo fazo tega legendarnega banda, večinoma prevladujejo izvedbe, ki so bile posnete za priljubljeno oddajo pod vodstvom znamenitega Johna Peela. Tu je zelo težko izpostaviti posamezne vrhunce, pa vendar naj se posebej omeni izjemno dobro odpeto in odigrano verzijo nesmrtne balade »Refugees«, ki je vedno predstavljala izjemen vokalni zalogaj še celo za takšnega pevskega odličnika kot je Hammill, medtem ko »Scorched Earth«, »Sleepwalkers«, »Still Life«, »La Rossa«, »When She Comes« in »Masks« na odličen način zaokrožijo najbolj plodovito ustvarjalno obdobje v povesti skupine.
Na koncu drugega diska se nahajajo še tri izvedbe iz leta 1977, ko so VDGG (ponovno) začeli razpadati in so delovali pod skrajšanim imenom Van Der Graaf. Ta kratkotrajana postava, ki je vsebovala violinista Grahama Smitha, je za Peelovo oddajo leta 1977 izvedla fascinantne verzije skladb »Cat's Eye/Yellow Fever« ter »The Sphinx in the Face«, katere VDGG dandanes ne izvajajo več, medtem ko so fragmentni superepa »A Plague of Lighthouse Keepers«, združeni s »Sleepwalkers«, precej grenka tolažba za vse tiste, ki so morali čakati desetletja, vse do leta 2013, preden so to mojstrovino na koncertu prvič lahko slišali v njeni celoti.
»After The Flood« je sijajna zbirka 'zaprašenih' BBC-jevih arhivov med katerimi so nekateri prvič do zdaj zagledali luč belega dneva, zato kot celota predstavlja izobilje poslušalskih užitkov za slehernega Van Der Graaf Generator privrženca. Edino kar ji nekoliko zbije vrednost je šibka zvočna kakovost večine posnetkov, kar pa je skorajda povsem razumljivo, glede na to, da BBC z večino tovrstnih arhivov ponavadi dela kot 'svinja z mehom' in je prava sreča, da so se v tako kakovostni obliki ohranili vse do danes.
na vrh