Vsekakor ste poznavalci gornje analitične nalepke verjetno priklicali iz morja asociacij skupine Nightwish, Epica, Delain, Within Temptation, Leave's Eyes,... Niti eno izmed naštetega, da smo si jasni. Aperion potegnejo le na trenutke na Nightwish zahvaljujoč operno šolanemu, sicer fenomenalnemu glasu pevke Zale Hodnik.
Od sorodnih evropskih skupin, ločuje Aperion jasno izražen in izpostavljen pristop oblikovanja naravnih zvočnih struktur, prepletov in plasti, ki gradijo njihov zvok. Organski zvok. Brez sintetiziranja! Razni sovrstniki iz zahodnega dela Evrope rešujejo mnogokrat element simfoničnosti tako, da spravijo vse tovrstne aranžmaje iz klaviatur in v bistvu klaviature potem nosijo vlogo orkestra. Navadno imajo klaviaturisti pri takšnih skupinah odločilno vlogo, pri evoluciji zvoka in sloga (Nightwish, Delain). Prav tako je fascinantno to kako je pri vseh teh skupinah električna kitara še vedno potisnjena naprej. Kozmetiko umetnega sintetizrianja v potrebi po doseganju simfonično "široke" zvočne slike skrivajo takšne skupine mnogokrat tako, da pustijo električni kitari vseskozi pobudo v rabi solaž, kitarskih harmonij, tudi riffanje je v produkciji poudarjeno. To je vrsta kompenzacije za odsotnost organsko oblikovanih zvočni kolažev.
Aperion pa v nasprotju z njimi minimalizirajo pomen električne kitare do te točke, da jih vsekakor še vedno v slehernem trenutku lahko uvrstimo med metalske skupine. A to je minimum. Riffi. V produkciji umerjeni tako, da ne prevzemajo dominantne lege v zvoku, ali le na točkah kjer želi skupina namenoma skreirati določeno vzdušje (Ocean, The Concept). A ob izobilju harmoničnih prepletov naravne rabe zvoka, ki ga ustvarjajo godala in flavta, prejme poslušalec tako globlje definirano dinamiko polne zvočne jedrnatosti in barvite živopisane razgibanosti aranžmajskih struktur. Aperion so v tem lastnem pristopanju do glasbenega artizma celo tako predrzni, da klaviatur ne uporabljajo nikjer. In veste kaj? Niti za hip jih ne gre pogrešati.
Pri Aperion je kar sedem ljudi. Poleg flavte, je v zasedbo vključen pravi mini godalni orkester (viola, čelo). Klaviatur v zasedbi ni. V knjižici lahko zasledite besedi "programiranje" in "orkestralni aranžmaji", a to lahko pomeni marsikaj. Torej lahko da si je skupina pomagala z dodatnimi vzorci, vendar močno dvomim. Prej lahko trdim, da so določeni deli odigrani večkrat ter s plastovitim združevanjem v studiu harmonizirani v končni zvočni spekter, ki drži ozadja določenih skladb in so-kreira atmosfero.
Album je bil zmasteriziran v znamenitem studiu Finnvox in še bolj znameniti finski ton-mojster Mikka Jusilla je v končnem zvoku izpostavil melanholični moment, ki je v skupini jedrnato prisoten. Za miksnaje zvoka sta poskrbela člana skupine Martin Bezjak in Črt Birsa v studiu Epixproductions. Gre za perfektno oblikovan zvok albuma, ki lahko služi kot vzor drugim slovenskim skupinam, ki iščejo perfekcijo in najboljše.
Kitare so uporabljene le za držanje riffovske udarnosti in dodatno kontrastno zapolnitev zvočne slike. Roko na srce, "nadistorzirano" masivni zvočni zid kitare je potreben. Kitara daje potreben element, ki ustvarja Aperion glasbo privlačno za ljubitelje metalskih zvokov, s čimer so si Aperion zagotovo pridobili aktualnost trajnega roka. Metalci ti namreč obrnejo hrbet šele potem, ko prenehaš igrati metal.
Instrumental fe+ neposredno razkriva bogastvo oblikovanih aranžmajev kolizije flavte in godal, kar ponuja odlično uravnilovko stabilne hoje med elementi folka ter klasične glasbe. To odličnost in perfekcionizem potrdi skladba Dajte. Gre za edino pesem odpeto v slovenskem jeziku, kjer boste priča vseskozi odličnemu podajanju rok skladnega kombiniranja folk elementov in elementov klasične glasbe. Skladba vsebuje pravi veseli slovenski folk motiv, na sredini pa jo znova objame melanholično koprnenje, v katerem je vokalni pristop pevke Zale še posebej učinkovit ter prepričljiv. Skladbo okarakterizira enkraten preliv razpoloženjskih stanj, ravno zaradi nihanja med veseljaštvom in melanholijo. Aranžmaji so združeni v kompaktno sestavljanko, ki jo drži fuidno skupaj jasna rdeča nit. To je zdravi pristop artistično izraznega iskanja in v primeru Aperion posledično doseganja optimuma v izpostavljanju vodilnih melodičnih motivksih struktur.
Skladb je skupno trinajst. Prva je uvod. Album se obrne kot bi mignil. Čuti se, da je album nastajal dalj časa, da so skadbe zorele v v aranžmajskem smislu. Prav tako v doseganju medsebojne raznolikosti. Zato je pred nami razgiban in dinamičen album, poln vrtoglavih obratov, ki jih nizajo posamezna razpoloženjska stanja. Aperion ob tem postaljvajo nad vse iskanje perfektne melodije in melodično dorečene kombinatorike, ki rezultira v enkratni poslušljivosti.
To ne pomeni, da je album lahko osvojljiv. V žanrskem predalčku, v katerega sem jih vtaknil, so Aperion trša kost za glodanje. A ne zaradi zahtevnosti glasbene vsebine, pač pa zaradi motivske razgibanosti. Če nanizam nekaj izejmnih kontrastov, ki jih ta čudoviti album premore, bi lahko izpostavil najprej melodično kompaktno akustično naravnano Fairytale Mind, ki je zgrajena nalašč za izdajo v obliki singlea. Za njo na albumu sledi najbolj tragična skladba albuma Black Flies! Tu je vtkan poleg didjeridoo in dodatni "podritem" tolkal. Skladba nosi pridih kaotičnosti in tragedije. Tu so skladbe, kjer je bogata simfo melodičnost odlično podkovana z riffovsko udarnostjo (Shine, Maya, Ocean, The Concpet, Ü) ... Očitno je dolg razvoj skozi katerega je šel album v embrionalni fazi odločilno prispeval k doseganju izredne učinkovitosti, kar se tiče izpostavljanja jasno izdelanih, čistih in melodično nalezljivih struktur. Ob četrti ali najkasneje peti rotaciji tega ploščka, vedite, da bo ta brez dvoma postal vaš najboljši prijatelj.
Aperion so z "Act Of Hybris", ne le spravili od sebe odličen studijski prvenec, pač pa ta prinaša dokazni temelj, da se je na prizorišču pojavila nova slovenska skupina, ki natanko ve kaj hoče, z jasno izraženimi cilji in vizijo, ki jo pooseblja že v samem začetku prepoznavnost značaja sebi lastnega artizma. Z elementom učinkovitega podajanja glasbe v obliki bogatega prepleta naravnih zvokov, kombiniranega z metalsko udarnostjo, so lahko Aperion s prvencem izreden zgled tudi tujim skupinam "utrjenih imen", ki so za razliko od Aperion že pred več leti dosegle glasbeno prepoznavnost v žanrskem kotičku simfo gothic folk metala.
Za Slovenijo je ta album izredna pridobitev. Ne le da dosega razvojni korak in nivo zahodnoevropskih standardov, pač pa postavlja do neke mere nove standarde in premika meje z odkrivanjem novih ustvarjalnih usmeritev znotraj navidezno že davno izpetega žanra. Act Of Hybris je zagotovo kandidat za naj slovenski metal album leta. Upajmo da ga bo v kvalitativnem smislu visoko ovrednotila tudi Zahodna Evropa. Aperion so namreč skupina, ki mora iskati uspeh na Zahodu! Pred-dispozicije za to nedvomno ima, temeljni kamen , pa je s prvencem tudi položen!
na vrh