Sebastian Bach, bivše prvo grlo Skid Row, je še ena zgodba o tem, da vselej, ko se danes Skid Row pojavijo na odru, pogrešamo pomembno začimbo pri stvari. Ali obratno, vselej, kadar nastopa Sebastain Bach sam s svojo spremljevalno zasedbo, manjka nekaj več. A tako gredo reči. In zgodba o Skid Row ter Sebastianu Bachu ni osamljen primer.
Kakorkoli. Fani so ostali. In Sebastian Bach to ve. Možakar izvorno kanadskega porekla, ki poleg odličnega vokala, izjemne odrske karizme, fenomenalnega izkoriščanja vloge frontmana na odru in slovesa po mnogih ekscesih (ni čudno, da je eden redkih, ki tudi danes na polno prijateljuje z Axlom Rosom) poseduje tudi široko glasbeno obzorje. Je namreč velik ljubitelj glasbenih »čudakov« Rush. Njegova dva albuma »Angel Down« in »Kicking And Screaming« sta zelo solidna dosežka in s tem dokaz, da lahko Sebastian danes brez težav shaja v razburkanem morju vseh rock izvajalcev kot samostojni izvajalec, ki vselej obdrži glavo nad gladino.
Se pa Sebastian seveda »šlepa« na staro slavo. Ve, da s samostojnimi albumi »post-Skid Row« ere ne bo mogel kupiti novih fanov, zvesti pa mu ostajajo tisti, ki so v svojih najstniških letih rasli gor s Skid Row. Po pričakovanju izvaja na koncertih obilno malho Skid Row klasik s prvih dveh albumov, s cvetkami samostojnega repertoarja, kot je »halfordeska« »American Metalhead«, pa dokazuje, da njegov vokal ohranja izjemno moč in potenco tudi v zrelih letih.
Bombastična spremljevalna ekipa na čelu z bobnarjem Bobbyjem Jarzombkom (Halford, Riot) mu drži izjemno kuliso, v katero Bach uperi svoje neskrhane vokalne moči. V visokih in najvišjih legah ostaja vokal strupeno vreščav, ko izpreže v normalni falseto, pa se občasno zbliža z Ozzyjevo »porednostjo«. Skratka, Bach ohranja ves vokalni naboj in je po slišanem na dveh CD-jih te izdaje sleherne pozornosti vredna odrska atrakcija.
Dokument sestavljata dva koncertna CD-ja in DVD. Bach se je v preteklem letu pojavljal na nekaterih največjih svetovnih rock festivalih, z repertoarjem omejen na slabo uro. Tako dobimo na prvem ploščku koncert iz francoskega Hellfesta, na drugem iz ameriškega Nokia Cluba, povsem nove koncertne lokacije, locirane v središču Los Angelesa. Se pravi, da je na drugem CD-ju ujet utrip zaprtodvoranskega tipa koncerta. Ta dvorana spravi vase prek 2300 ljudi. Na tem koncertu na oder skoči producent Angels Down albuma Roy Z (Bruce Dickinson, Halford), presenečenj je še nekaj, kot sta Jinxx (Black Veil Riders) in Brent Woods (Vince Neil Band). Želim povedati, da sta si vzdušji obeh posnetkov med seboj precej različni. Predvsem godi zvok zaprtega tipa, ki kljub izredno surovemu posnetku zadržuje pravšnje ravnovesje in dinamiko med vsemi gradniki zvoka. Zvok na festivalskem posnetku Hellfesta je v kitarah hreščav kot vrag in solaže ostajajo prikrite. K sreči ostaja Bach vokalni peklenšček, kar ga ob slabši kvaliteti zvoka suvereno drži v središčni legi dokumenta. Ni se vam treba bati ničesar. Material je odigran z ekstremno retoriko trdih jajc, ki ne poznajo popuščanja! V celoti. Na obeh lokacijah.
Na DVD-ju, ki ni predmet te recenzije, sta vključena oba koncertna posnetka iz ZDA, Francije in še tretji iz belgijskega Graspop festivala. Nekoliko moti repetativnost repertoarja. Na Graspop verziji dobimo recimo skladbo »Dirty Power« iz Bachovega samostojnega repertoarja, a je verjetno nihče ne bi pogrešal, v kolikor ne bi bil na DVD dodan posnetek iz Graspop festivala. Gre torej za izdajo, za katero bodo pograbili vsi zvesti Skid Row pristaši in ljubitelji ekscentričnega Sebastiana Bacha. Sicer bi bilo primerneje, da bi od Sebastiana Bacha dobili en sam samcat koncertni CD, ki bi nosil najboljše trenutke, parcelirane na koncertne izvedbe odigranih nastopov po svetu v letu 2012. Kakorkoli. Pred vami je dokaz, da Sebastian Bach brca v polnem galopu tudi v letih, ko bi z njegove strani pričakovali več umirjenosti!
"ABachalypse Now" lahko že kupite na:
na vrh