Blind Guardian! Malo skupin v power metalu se lahko danes pohvali s takšno originalnostjo in izvirnostjo kot ravno Blind Guardian. Njihovi albumi so venomer ločeno poglavje zase in že nekaj let se uvrščajo ob svojih izidih v ožji krog favorita za "naj album leta". In tudi z novim albumom ni kaj prida drugače.
Od izida "A Night At The Opera" (2002), so minila štiri leta. Ta je bil daleč najbolj eksperimentalen Blind Guardian album v njihovi karieri in zdelo se je kot, da so fantje prignali svoj eksperimentalni obraz imenitnega združevanja simfonične biti s power metalsko udarnostjo do vrhunca oziroma do konca razvojne veje svojega značilnega sloga. "A Night At The Opera" je bil poln kompleksno zgrajenih skladb, prežetih z zborovskimi aranžmaji in velikimi orkestracijami in ravno skladba And Then There Was Silence zaokroža ta veliki opus v karieri skupine, kot ustvarjalni vrhunec (na tej točki).
Štiri leta kasneje se Blind Guardian vračajo z novim albumom, ki, kot že njegov naslov sam pove, prinaša nek twist - ples, zvito zavit v novi mit, v mit, ki ga kot koncept to pot album ne pozna. No hja, posamično je vsaka pesem lahko zase mit, denimo po Hansijevih besedah Lionheart ne opisuje Richarda Levjesrčnega, pač pa kralja Ulyssesa in njegovo neuspelo vrnitev iz kraljestva mrtvih - Hada, naslanjajoč se na delo Dante Alighierija, v verzi skladbe. Album kljub odlični pravljični naslovnici, ki, ko jo ugledaš in te navda z občutkom, da se za njo nahaja nova misteriozna zgodba, to pot pač ne nosi koncepta.
"A Twist In The Myth" je za Blind Guardian sproščujoč album. Ko jih je vzela pod novo okrilje nemška založba Nuclear Blast, ena največjih metalskih založb v Evropi, ki skrbi za obstanek in priznanje heavy metala, so se očitno zavedli fantje svojih korenin in se vrnili k poenostavljeni, bolj direktni oziroma neposredni glasbeni usmeritvi. Brez skrbi, oboževalci boste nad albumom znova navdušeni. Album vsebuje epsko bombastičnost, ki smo jo od skupine navajeni, prepoznavne kitarske multiharomonije s katerimi so prežeti udarni riffi, kompleksne prehodne pasaže, rife podložene z agresivnim torpediranjem dvojne bas stopalke bobnov, z uporabo katere je naslednik Tomena Staucha, novopečeni član skupine Fredrik Ehmke, odlično opravil svoj preizkusni izpit! Bobnanje je ohranilo žar in magijo, tudi po odhodu Staucha, Ehmke pa je raznolik in eksploziven bobnar, ki ne oponaša predhodnika in le zapolnjuje njegovo mesto, s sebi lastnim in za Blind Guardian v isti sapi nadvse dobrodošlim pristopom. Vokal Hansija Kürscha je še zrasel. Možakar poje iz leta v leto bolje in resnično skrbi za melodijo svojih delnic v slehernem vokalnem registru na "A Twist In The Myth" še nadgrajeno, glede na "A Night At The Opera". "A Twist In The Myth" je po vsej verjetnosti najtrši album v karieri skupine. Trdoto pa je pridobil ravno ob poenostavitvi strukture aranžmajev samih kompozicij, glede na prejšnji album. Če pred njim ne bi bilo "A Night At The Opera", ki je s svojo raziskovalno svežino nepričakovano dodatno razširil meje in odstrl nova metalska glasbena obzorja, ob čimer so kriteriji in pričakovanja do novega albuma Blind Guardian dodatno in kritično narasla, bi bila tudi tale recenzija mnogo bolj logična in trivialna.
Že otvoritev novega albuma preseneti s klasičnim trash riffom, ki vas v prvem trenutku najprej približal kakšnim Nevermore, vendar pa je vsega kriv prvi kitarski riff, kajti vse ostalo je odeto v tipično Blind Guardian preobleko s spevnim himničnim refrenom, kateri dominira skladbi in ki prevzame pozornost s "thrash" trika absolutno nase. Uvodni del Overland se ošvrkne ob Bright Eyes z "Imaginatons From The Other Side" (1995), a pozor! Ne pričakujte "Imaginations…" niti v sanjah, kajti že takoj za njo odpihne Turn The Page poslušalca k nečemu, kar je bližje "Nightfall In The Middle Earth" (riff in čezenj položena kitarska harmonija). Torej tudi v nadaljevanju se najde nekaj referenc k obema albumoma, sploh v Straight Through The Mirror, verjetnemu epskemu vrhuncu celotne plošče. Tako, da bi lahko novi album uvrstili nekje vmes med oba ali celo kot album, ki je praktično najbolj logičen naslednik albuma "Nightfall In The Middle Earth" (1998). In tako se človek prebije do ugotovitve, da Blind Guardian ne ponujajo ničesar pretresljivo novega, pač pa se večino albuma držijo preizkušene forme. Ostajajo namreč zvesti svojim zaščitnim znamkam in delajo točno to kar delajo najbolje. Torej sprostitveni album, ki pa ponuja znova izredno kvaliteto in konsistenco, kot njihov sleherni album, če si lahko dovolim, od "Imaginations…", pa naprej.
Komad Fly je ena izmed najbolj impresivnih kompozicij novega albuma. To je komad, kjer so Blind Guaridan odskočili od svojih standardnih smernic in dejansko ponudili znova nekaj ustvarjalne svežine. To pot so vgradili prave azijsko vzhodnjaške motivske vložke v svojo ostrino rifovske forme in s tem komadom lahko dejansko letite, sploh po enkratnem "aziatskem" refrenu. Gre za komad, kjer se vzdušja nepričakovano in tekoče prelivajo skozi predrefren, prehod v refren ter sam refren. Je nova unikatno genialna zmes skupine, s pravo dramatično noto. S Carry The Blessesd Home sledi nov preklop vzdušja in sicer se komad odpre z motivom, ki spominja bežno sumljivo na Lucy In The Sky (The Beatles), komad pa se v nadaljevanju prevesi v pravi keltski srednje hitri power himnični špartanski napev. Another Stranger Me je točka albuma, kjer so šli v svojem poenostavljanju novi Blind Guardian najdlje in v njem preseneti moderni riff, neznačilen za power metal, ki je tudi speljan produkcijsko skozi namerno zamazano kitarsko distorzijo, da se približa bolj aktualno zvenečim komercialnim zvokom. Nekako vokal Kürscha ne sodi k tovrstnim eksperimentom in upam, da se jih bodo Blind Guardian v bodoče čimbolj izogibali. Gre za malenkost albuma, ki ne zmoti, le rahlo opozarja. Za njim celoten album v vzdušju dramatično in epsko zraste, kot si ga fani skupine lahko le želijo in sicer skozi že omenjeno navito Straight Through The Mirror in Lionheart! Za njima je uvrščena nežna pastoralna Skalds And Shadows, ki je še en novi evidenčni naslednik The Bard's Song. Gore se zatresejo znova ob The Edge, ki kliče k pravi bitki! Je komad, ki se navezuje po formi izmed vseh skladb novega albuma, najlepše kompozicijam z "A Night At The Opera", z mestoma strupenim riffom, ki zblazni v pravi "palm muted schredding", ki ga je Hansi verjetno prinesel še s projekta Demons And Wizards, ko je sodeloval z znanim tvorcem tovrstnih rifov Jonom Schafferejem (Iced Earth – ameriški pristop pač). The Edge je eksplozivni vrhunec plošče in je power metal v svoji najsijajnejši podobi - power metal pod svojsko taktirko Blind Guardian. Še eno nepričakovano presenečenje albuma, pa predstavlja ravno ob koncu zaključna The New Order, v katero je vtkan "doom - Black Sabbathovski riff". Gre v celoti za srednje hitro skladbo. Iz doom riffovskih krivulj pa potegne skladbo znova sam refren, pač z značilno "guardiansko" epsko ultra - melodičnostjo. Ta komad krasi izreden občutek okusnega združevanja, pravzaprav nezdružljivega. Poltonski riff in melodija. In Blind Guardian tudi tu ne znajo zatajiti. Konec albuma tako prinaša odličen zasuk atmosfere, porast svežine in dinamike ter vsekakor porast teatralno dramatične razpoloženjskosti, do njenega vrhunca. Na omejeni "digipack" izdaji albuma, je dodana tudi različica skladbe Fly imenovana Dead Sound Of Misery, ki je odigrana v višji metalski prestavi, glede na Fly.
Blind Guardian ostajajo z novim albumom znova nedotakljivi. Oboževalci skupine bodo navdušeni. Očitno nadgradnje "A Night At The Opera" in novega progresivno raziskovalnega albuma pač nismo dočakali, a kar prinaša "A Twist In The Myth" je pač še en nov dovršen album, poln edinstvenosti in glasbene perfekcije skupine. Prinaša porast udarnosti in direktnosti, na račun poenostavitve strukture aranžmajev in najverjetneje gre prav zaradi tega, za občutek, da se pred nami tako nahaja najtrša Blind Guardian plošča v njihovi karieri doslej. To je album, ob katerem se najlepše prileže igranje z svinčenimi grškimi hopliti in Perzijci v merilu 1:48, kajti "A Twist In The Myth" je nova pustolovščina polna prepričljive bojevniške himničnosti ter pompozne bombastike, ki jo znajo pač pričarati mojstrsko Blind Guardian, le da to pot z nekaj rezerve.
na vrh