Camel: A Live Record

"A Live Record", prvi koncertni album Camel, je odlična predstavitev vseh najboljših vrlin te izjemne skupine. Že res da je bil morda izdan nekoliko pozno, zlasti če vzamemo v obzir dejstvo, da je skupina do tedaj izdala že štiri mojstrske albume in bi morda naredila bolje, da ga je posnela na svojem vrhuncu (okrog leta 1976) kot pa po turneji "Rain Dances" (1977), ko so ponekod že začeli kazati prve znake kreativne utrujenosti in postopne komercializacije svojega zvoka. A če to dejstvo, ki nima veze z vsebino tega koncertnega albuma, pustimo ob strani je pred nami dvojna koncertna izdaja vrhunske kakovosti, ki bo osrečila vse ljubitelje skupine in kvalitetnega progresivnega rocka nasploh. Camel so s svojim prvim koncertnim albumom očitno hoteli predstaviti vsa pomembnejša dela skupine do tedaj, prek različnih koncertnih prizorišč in časovnih obdobij. Lahko bi se reklo, da so ustvarili nekakšen koncertni "best of". Odigrana dela tako po duhu kot izvedbi sledijo svojim originalnim verzijam, torej brez kakšnih večjih improvizacij in z omejenim koncertnim utripom. Občinstvo je tako na večini posnetkov v ozadju in se ga večinoma redkokdaj sliši. Tisti ki imajo radi na koncertnih albumih tisti "živi" občutek, ki ga velikokrat da ravno intenzivno sodelovanje občinstva, znajo biti zato nad tem dejstvom sicer nekoliko razočarani, a kdor pozna osnovni pristop skupine se s tem ne bo preveč obremenjeval.

Prvi del albuma vsebuje koncertne posnetke iz treh različnih britanskih koncertnih prizorišč. Najprej lahko slišimo nekaj posnetkov iz leta 1977, ko je skupina s takrat še novima članoma Richardom Sinclairjem ter Melom Collinsom predstavljala svoj "Rain Dances" album in zato tudi prevladujejo dela iz tega albuma. Ostali posnetki so iz njihovega zgodnejšega oz. klasičnega obdobja z originalno in med ljubitelji tudi najbolj priljubljeno zasedbo skupine. Natančen poslušalec bo seveda hitro našel razlike v slogovni različnosti in samem pristopu k izvedbi del obeh inkarnacij skupine, čeprav med njimi ni prav nobenih kvalitetnih odstopanj. Najboljše kar ponuja ta koncertni album pa je pravo gotovo njegov drugi del, ki vsebuje celotno koncertno izvedbo njihove največje mojstrovine "The Snow Goose" (1975) in to s pomočjo londonskega simfoničnega orkestra.

Prvi del tako ponudi interpretacije biserov skupine oziroma večino njihovih najboljših in med ljubitelji najbolj priljubljenih del. Koncertne izvedbe so večinoma izjemno podobne svojim originalnim verzijam kar dokazuje to, da Camel v živo niso skupina, ki bi si dostikrat privoščila kakšne večje improvizacije ali odstopanja del od svojih studijskih originalov, čeprav je vseeno opazna razlika med izvedbo del, ki jih izvede originalna zasedba in tistih z zasedbo iz leta 1977. Toda to je v njihovem primeru večinoma dobrodošel atribut. Prvi del, posnet na treh lokacijah, zajema večinoma dela s takrat aktualnega albuma "Rain Dances" (1977) ter "Moonmadness" (1976). Tako nas že na začetku presenetijo kar štiri dela z "Rain Dances" (večina izmed njih je s ponovno izdajo tokrat sploh prvič dostopna), ki skoraj v ničemer ne odstopajo od originalov. Večinoma zvenijo celo še boljše, zlasti v predelu ritem sekcije, saj jih tu Richard Sinclair s svojim preciznim in izjemno skladnim igranjem basa še dodatno obogati. Z "Moonmadness" pa ne manjkata obe deli, ki najbolj odsevata vzdušje tega albuma: "A Song Within A Song" s Sinclairjevo vokalno nadgradnjo glede na original ter "Lunar Sea". Slednji, ki je za mnoge najboljši inštrumental epskih razmer v zgodovini skupine, je nekako vrhunec prvega dela tega koncertnega albuma. Zasedba iz leta 1977 ponudi tudi "Never Let Go" (Camel, 1973), prvo klasiko skupine, tokrat v vokalni izvedbi Richarda Sinclairja, ki je odigrana fenomenalno. Z udarnim in energetsko do konca nabitim "Chord Change" (Moonmadness, 1976) Camel zopet zelo dobro prikažejo svojo unikatno sposobnost združevanja kompleksnosti, melodike in energičnosti, ki v živo pogostokrat dobi še dodatno dimenzijo. "Ligging at Louis'" je inštrumental v solo režiji klaviaturista Petra Bardensa, ki se ne nahaja na nobenem studijskem albumu skupine. Za zaključek pa seveda ne gre brez najbolj znanega in priljubljenega dela skupine "Lady Fantasy". Tudi to bi bil lahko vrhunec prvega dela koncertnega albuma, saj tu predstavlja skupino v njenem najboljšem trenutku. Prvi disk tako ponuja vsega po malo iz njihove pisane kariere in lahko poslušalcu služi kot nekakšen koncertni "best of", ki je poslastica tako za stare ljubitelje kot tiste, ki jih šele odkrivajo.

Kot že omenjeno je drugi del albuma tisto, kar bo brez dvoma najbolj razveselilo povprečnega ljubitelja njihove glasbe. Camel so namreč naredili odlično potezo ter vsem ljubiteljem njihovega remek dela "The Snow Goose" ponudili njeno celotno koncertno adaptacijo ob pomoči londonskega filharmoničnega orkestra. Rezultat je fantastičen saj je koncertna verzija albuma skoraj boljša od originalne. Predvsem zaradi polnejšega zvoka, tudi prek vsebnosti orkestra, večje intenzivnosti in tršega pristopa skupine. Končni rezultat tega je nekoliko bolj energična in manj meditativna verzija te mojstrovine. Znotraj posameznih skladb se ves čas čuti izjemna usklajenost članov skupine in orkestra. Camel tu ponovno več kot uspešno potrdijo svoj sloves ene izmed najboljših skupin simfoničnega progresivnega rocka, čeprav se lahko včasih njihov ljubitelj upravičeno vpraša ali je bil spremljevalni orkester sploh potreben. Spomnim se, da ko sem to izvedbo "The Snow Goose" prvič poslušal kar nisem mogel verjeti kako je Camel uspelo tako uspešno nadgraditi njihovo mojstrovino. Klasiko "Rhayader" denimo igrajo v živo dostikrat, toda to se v ničemer ne more primerjati s koncertno interpretacijo celotnega albuma, saj vsa ta dela dobijo svojo pravo magijo šele kot celota.

Preostali dve skladbi na drugem disku, ki sta bili dodani kot bonus skladbi na ponovni izdaji iz leta 2002, sta "The White Rider" (Mirage, 1974) in "Another Night" (Moonmadness, 1976). Obe sta bili izvedeni leta 1976 ter zvenita presenetljivo sveže in celo rahlo izboljšano glede na originalni verziji. Z zvokovno dodatno obdelano ponovno izdajo pa je "A Live Record" tudi produkcijsko vrhunska izdaja.

"A Live Record" od začetka do konca navdušuje tako z izvedbo kot pestrim naborom najboljših del skupine. Poleg tega je album odlična odskočna deska za vse, ki prvič spoznavajo skupino. Celotna koncertna izvedba "The Snow Goose" na drugem disku pa albumu zagotovi ne samo mesto najboljšega koncertnega albuma v zgodovini skupine temveč tudi enega najboljših koncertnih albumov, ki so izšli v drugi polovici 70-ih. "A Live Record" je smetana na vrhu dotedanje vznemirljive zapuščine skupine ter zaokrožitev njihovega prvega ustvarjalnega obdobja.