Leta 1973 so prvaki italijanskega simfoničnega prog rocka Premiata Forneria Marconi (PFM) izdal svoj tretji studijski album z naslovom »Photos Of Ghosts«, ki je bil obenem njihov prvi dosežek z angleškimi besedili. »Photos Of Ghosts« je bil večinoma sestavljen iz na novo odigranih skladb, ki so originalno izšle na predhodnem albumu »Per Un Amico« (1972), medtem ko je na določenih skladbah popolnoma nova besedila prispeval nekdanji King Crimson poet Peter Sinfield. Odziv na »Photos of Ghosts« je bil odličen in s tem albumom so PFM, kot eden redkih bandov znotraj italijanske progrockovske scene sedemdesetih let prejšnjega stoletja, prodrli izven svojih nacionalnih meja.
Leta 2014 so PFM, pod vodstvom karizmatičnega pevca/bobnarja Franza Di Cioccia, imenitnega kitarista/občasnega pevca Franca Musside in raznovrstnega basista/flavtista Patricka Djivasa, začeli serijo koncertnih albumov, ki vsebujejo v celoti odigrane, klasične albume te legendarne zasedbe. »A Ghost« je bila tretja iz tovrstne serije koncertnih izdaj in je band 'ujela' med nastopom v japonski dvorani Shibuya Duo Music Exchange (Tokio), kjer so 31. maja 2014 izvedli celoten »Photos Of Ghosts«. Di Ciocciu, Mussidi in Djivasu je, ob pomoči gostujočega klaviaturista Alessandra Scaglioneja, gostujočega violinista/klaviaturista Edoarda De Angelisa in gostujočega bobnarja Roberta Gualdija, uspelo poustvariti maksimalno vzdušje in retro zvok omenjenega albuma. Poleg tega je Di Cioccio od sedemdesetih dalje oziroma v naslednjih desetletjih zaznavno popravil svoje petje v angleščini, tako da v tem pogledu »A Ghost« zveni celo boljše kot »Photos Of Ghosts«.
PFM, ki so svoj nastop odprli z inštrumentalom »Rain Birth«, katera sicer ni izšla na originalnem »Photos of Ghosts«, vendar od leta 2002 dalje služi kot uvod v klasiko »River of Life«, so do potankosti odigrali vse kompozicije z omenjene mojstrovine, pri čemer so si privoščili minimalno količino improviziranja. Vseeno »A Ghost« zveni zelo 'živo' in prav nič studijsko 'spolirano', obenem pa se ves čas čuti, da je band med iganjem celotnega »Photos Of Ghosts« neizmerno užival ter iz sebe izžareval mladostniški zagon. Še posebno dobro izpade njihova najbolj priljubljene klasika »Celebration«, ki se je v sedemdesetih veliko predvajala tudi na radijskih postajah izven italijanskih meja, naslovna skladba, »Il Banchetto« ter Sinfieldova poetična poslastica »Promenade the Puzzle«, katero Di Cioccio, podobno kot na studijskem originalu, odpoje na izjemno ekstravaganten način.
»A Ghost« je zelo lep koncerten dokument s katerim so PFM na strasten in nekoliko nostalgičen način 'v živo' obudili enega izmed najbolj bleščečih poglavij svoje dosedanje kariere. Ob tovrstnih koncertnih izdajah so mnenja ponavadi vedno deljena in nekateri so prepričani, da bi morali tudi starejši prog izvajalci vselej med koncertnimi nastopi ponuditi nekaj novega, inovativnega, namesto 'spanja na starih lovorikah', vendar to v primeru PFM, ki so svoje 'oddelali' že v sedemdesetih, ko so si zagotovili legendarni status in zdaj večinoma igrajo samo še za lasten špas in razveseljevanje zvestih privržencev, še zdaleč ni potrebno. Do zdaj so v seriji koncertnih verzij njihovih studijskih klasik, poleg »A Ghost« izšli še »Un' Isola« (na novo odigrani album »L'Isola Di Niente), »Un Amico« (na novo odigrani »Per Un Amico«), »Un Minuto« (na novo odigrani »Storia Di Un Minuto«) ter »The World« (na novo odigrani (»The World Became the World)«.
na vrh