Dream Theater so prvaki izrazno zapeljive in izvedbeno zahtevne glasbene smeri. V svetu progresivnega metala so, kar se tiče raziskovanja in podajanja idej, naredili največ. Tudi glede na prehojeno glasbeno pot so v srednjih letih. Venomer so težili k zvočni popolnosti, tako ne preseneča dejstvo, da imajo ob pomoči zunanjih sodelavcev tudi sami veliko besede pri zvočni podobi. Pomenljiv naslov A Dramatic Turn Of Events seveda namiguje na zamenjavo ustanovnega člana, bobnarja Mikea Portnoyja z Mikom Manginijem, ki je uveljavljeno ime na sceni. Razlogov za Portnoyev odhod je več, bojda je glavni ta, da je predlagal petletno začasno prekinitev delovanja, kar so drugi člani skupine zavrnili. Vendar je odhod enega ključnih avtorjev Dream Theater ponudil veliko ugibanj ne samo o tem, kdo ga bo nadomestil, marveč tudi kakšna bo nova glasba. Novega bobnarja so izbrali že lanskega novembra, vendar so njegovo ime razodeli šele letos aprila. Kmalu zatem se je oglasil Portnoy in prosil za vrnitev, vendar je bilo prepozno. Glasba je ostala prepoznavno njihova. Močna ritemsko melodična baza, virtuozne kitare in klaviature ter ekspresiven glas. Glavni pesnik je postal kitarist John Petrucci, ki se je s tem ukvarjal tudi prej, a je očitno, da je sedaj postal tudi šef benda. Pevec James La Brie sicer nekajkrat sodeluje, vendar večinoma dopolnjuje epsko zapletene skladbe z energičnim petjem.
Morda kdaj pozorni spremljevalci njihove poti dobimo občutek, da so v zadnjem desetletju malo pretiravali z izdajo plošč. Za pravoverne je seveda tudi to premalo. A Dramatic Turn Of Events je njihov enajsti studijski album, vzdržujejo torej kontinuiteto dela in plošče izdajajo na dve leti.
Ponudba glasbe je danes izjemna. Za tiste, ki prisegate na tehnično dovršenost z besedili, ki ravno mnogokrat ne bivajo v resignaciji in sovraštvu do skorumpiranih svetovnih voditeljev, so Dream Theater kot naročeni. Novi bobnar Mangini tokrat ni tvorno sodeloval v nastanku glasbenega procesa, morda bo kaj več dal od sebe naslednjič. Obul je velike škornje, če pa pozorno prisluhnemo, mu ne moremo ničesar očitati. Njegovo igranje je trdno, udarno, na trenutke morda pregosto, a to je progresivni metal. Naslov albuma seveda aludira na menjavo bobnarja, vendar se člani skupine branijo s tem, da je bolj mišljen v smislu opažanja sprememb v družbi in posameznikih, ki so lahko fizične ali psihične narave. Morda jim verjamete, jaz jim ne....
Glasba zapolnjuje celotno možno dolžino kompaktne plošče, a kljub temu vsebuje le devet skladb. Ena krajših je This Is The Life, pomenljiva razmišljujoča slika tega, kaj smo, kaj nismo in kam gremo. Kompleksne kompozicije so zaščitni znak Dream Theater že od začetkov konec osemdesetih. Dobri primeri so On The Backs Of Angels, Bridges In The Sky in morda še najbolj Breaking All Illusions, ki iz preproste teme izpelje grandiozen glasbeni gozd.
Če je bil prejšnji album Black Clouds And Silver Linings idejno že malce medel in so bili možje potrebni prevetritve, je nova glasba navkljub drugačni zasedbi povem zadovoljiva. Spremembe se dogajajo povsod, tako tudi pri Dream Theater nič ni večno. V preteklosti so zamenjali že dva klaviaturista in enega pevca, vendar so bili štirje člani skupaj že več kot dvajset let, kar je lep dosežek. Vir glasbenega navdiha bi moral ob takih dejstvih postajati iz leta v leto bolj suh. A Dream Theater tega sploh ne doživljajo. Reka idej tako vsaki dve leti najde prostor na njihovih ploščah, kar seveda navdušuje njihove zveste privržence.
Glasba je še vedno brezhibno odigrana, nadzemeljsko hitre pasaže lomijo z umirjenimi klavirji in kitarskimi okraski, nato ponovno padejo v ubijajoč galop. Seveda se to danes tolerira le pri redkih, ki še zmorejo svoje albume spraviti na ameriško ali britansko lestvico. Korporativno dirigiranim instantnim pop princeskam seveda dolgo ne morejo kljubovati, zato pa opozorijo na dejstvo, da prava glasba še vedno prihaja tudi iz lesenih glasbil in ne samo iz plastičnih škatel. Dream Theater so torej pod streho spravili še en album, ki je soliden in morda bolj pristopen kot prejšnji, za naprej pa bo potrebno dobro premisliti, kako ideje skanalizirati v glasbo, ki ne bo pretirano zadušljiva. Najtežje je določiti, koliko ekstremnih prijemov ustreza kateremu delu zvestega občinstva. Morali bodo tudi paziti, kaj lahko sicer zvesta ušesa še prenesejo. Zaenkrat nova plošča A Dramatic Turn Of Events še funkcionira v vlogi glasnice naprednih glasbenih idej.
na vrh