Eklektični metal, primeren za astronavte - s tem bi lahko definirali postapokaliptične pejzaže philadelphijske zasedbe Rosette, ki že od leta 2003 veje prek planjav zvočne katarze. Osrednja os plodnega četverca se je izoblikovala okoli Davea Grossmanna, basista zasedbe Sense Fracture ter eklektika šestih strun, kitarista Matta Weeda iz zasedbe Sundayrest. Skupna vizija in strast do glasbenega ustvarjanja, predvsem pa skupna sla po nadaljevanju razpredanja glasbenih pripovedi je rekonceptualizirala čas in stvarstvo. Iz pepela starih zasedb se je začelo kaljenje novega post-metalskega čudesa, skupine Rosetta, katerih osnovna misija je že od prvega dne dalje širitev uma in poslušalskih sentimentov prek zvočnih stimulansov. V istih čašah se kot vilinski zdravilni napoji mešajo tako tradicionalne kot povsem nepreizkušene eksperimentalne forme glasbenega pisanja, ustvarjanja besednih tekstur ter zvočnih manipulacij, v središču katerih ste vi, vesoljna bitja, dušne entitete in nosilci prečudovitega para z možgani povezanih ušes!
A Determinism Of Morality, tretja mojstrovina iz širokopasovnega spektra zavesti skupine Rosetta, ponuja monumentalne strukture ter pod vsem tem božanskim zvokom še kolosalno filozofijo popolne transcendence. Bog je prisoten v brezimni in breztelesni podobi, med osnovnimi intergalaktičnimi sekvencami pa prši občutje droneovskega koncepta konca časa, katerega smo se lahko dodbra naužili že v delih skupin Isis, Pelican, Neurosis, Red Sparowes ter Cult Of Luna, manj znanih City Of Ships in cele palete med seboj sicer podobnih, a nič manj udarnih in zasvojljivih imen moderne glasbene avantgarde. Gigantizem zvoka se razpre z otvoritveno skladbo Ayil, v kateri vokalni manipulator Michael Armine vešče in grleno jezdi na valovih prosojnih kitarskih distorzij Matthewa Weeda, v popolnem sozvočju pa so tudi očiščujoči in metronomsko igrivi bobni Brucea McMurtrieja mlajšega. V duši ne ostanejo šrapneli grobih struktur, temveč se na njej nizajo le lahkotne in mehke linije pastelnega ugodja.
Je n'en connais pas la fin vas popelje še globlje v vesolje, v sfere onkraj dosega Gabrielove angelske fanfare "Plague upon the frame / Crawling from within / Simple sullen home / Withering away / Locked behind a door / Of secrets best kept shut / Crushing venom wept / Right into the hands / Plague upon the frame / Crawling from within / Withering away / Simple sullen homes". Takoj zatem glasovi potihnejo in v vakuumu vesolja zadoni polni instrumentalij skladbe Blue Day For Croatoa, ki žari kot mehki sij v središču črnega vesolja. Moderne teksture prenovljenih Pink Floydov se vračajo v valovih, da bi se plodno sparili z elementali trdega in grobega Between The Buried And Me zvoka. Klustri se zgostijo v skladbi Release. "Heavenly bounded by time / Cast shadows at ice seas / Transmit data encode / A final message for beloved / A withering on me / The withering of me now / So sound your horn without me / Please lay your hands before I go / Lay your hands / Sound your horn / Let this go / The iron core set to implode / The withering on me / The withering of me now" so besede, ki režejo v dušo in razum. Na tem pa plasti težke ritmike, bombastičnega eksibicionizma popolne lepote in fenomenalnih zvočnih krajin. Prelestno in hipnotično se sleherni takt lepi na zmehčano srce, dobra mera zahvale za efektivnost pa gre tudi produkcijskemu magu, ki je doslej čaral in metalurško prefinjeno varil spoje v konstruktih skupin Pelican in City Of Ships ter morju drugih. Katastrofični moment gorja je vedno prisoten, a nikoli ne zaduši valjenja masivne erupcije. "Lay your hands on me / Sound your horn / The moments and places / Scattered in the white light / And the first will be the last one / Ash / Burrowing / Ashes / Crawling" so fragmenti v vinjeti skladbe Renew, da bi lahko zajadrali v epski zaključek pretresljive naslovne skladbe A Determinism Of Morality, ki druži vse zgoraj nanizano v zgoščeno celoto. Rojeva se nov svet. "By the grace of god you saved us all / By the ending of you / Slowly reseed / With tongues we speak this night / Slowly reseed / Heavenly descended" so besede, ki božajo in tolažijo. Vesolje se umirja in ostaja večno tudi v bodoče, mi pa smo prišli do konca še enega izjemnega albuma!
Čutite bolečino lastne majhnosti in frustracije v točki tu in zdaj? Brezmejnost in prostranost neskončne praznine polni koordinate vesolja, vi pa ste izgubljeni in osamljeni v črnini teh prostranstev. Rosetta nas kot satelit popeljejo do površja zvezde repatice, med kroženjem po trajektoriji moralnega in brezmadežnega pa ugotovite lahko, da se božanskemu lahko približate tudi sami. Rosetta so s svojim inštrumentalijem uspeli prelisičiti gravitacijsko polje ter poslušalca popeljati v nove dimenzije, obenem pa ima to cerebralno občutje temelje na trdnih tleh tega sveta. Dvojnost trdnega in neulovljivega si podajata roko popolnoma, metafizika te plošče pa poleg izjemne glasbe v dušo vtke tudi dodatno vrednost, zaradi katere se Rosetta brez sramu lahko umeščajo le v prvi jakostni razred vsesvetne glasbene elite. Kaj manj bi bila neutemeljena žalitev intelekta ter občutja za lepoto!
na vrh