Ena od bogatih izraznih veja alternativnega rocka, ali »podzemnega« rocka, tistega, ki naj bi se vedno razvijal samosvoje, v celoti neodvisno, očem skrito, tiho in v duhu polne svobode je tudi tista, ki utemeljuje svoj avtorski artistični pečat na platformi manipulacije z elektronskimi zvoki. Spock Studios so še eni domači posebneži, ki razvijajo svojo glasbeno kulturo na tak način.
»A Degree Below Your Means« je tretji studijski izdelek zasedbe, ki je debitirala s studijskim prvencem »The Universe And Beyond« leta 2008, tega pa je nasledil leta 2010 album »120mm«. Istočasno je skupina, sprva začrtana kot projekt ene same ustvarjalne glave, prerasla preko dueta v trio.
Zasedba tudi na novem albumu poglablja in širi svojo glasbeno vizijo, ki temelji, kot že omenjeno na elektronski zvočni manipulaciji igračkanja s programskimi zankami elektronskega šviganja, ki ji dodaja v večjih ali manjših odmerkih z vpletanjem surove, neprečiščene, kitarske distorzije rockovsko konotacijo. Matrico trivialno, celo plesno zastavljene bobenske podlage, ustvarja kar ritem mašina, ki jo fantje imenujejo »Renata«, medtem ko za njeno analogno uravnilovko in dodatno obogatitev organskega dela zvočne slike skrbi raba bas kitare.
V celokupnem seštevku je rezultanta takšna, da se nahaja pred nami glasbena materija, ki v svoji osnovni ambiciji vleče konzumenta v vzporedni svet, ki zahteva momentalni odklop od realnega (tistega o katerem nas učijo od dne ko shodimo, da je edini pravi in zaupanja vreden). To pa pomeni kreacijo ambientalnih kulis, ki učinkujejo hipnotično, evocirajo v konzumentu stanje zamaknjenosti, transcendence. Če je uvodna Colors bolj kot ne, nastavljena v funkciji, da usmerja poln fokus s svojim beatom tehno podlage in kričavo začimbo v materiji izgubljenih glasov (v Reflections in Undertaker delujejo glasovi, kot bi pobegnili iz NYHC podzemlja, nekoč davno tega), pa je naslednja A Septic Contribution Of Mind Itself točka, na kateri se album ambientalno vzpne. Najdaljša skladba pravzaprav v dobrih sedmih minutah poda poanto Spock Studios. Programski loopi tvorijo jedrnato zaveso, na kateri plove cela skladba, sestavljena iz več vodilnih motivov, z atributom nepričakovanega razvoja dogodkov in repeticijo vodilnih motivov, utrjeno s surovo konturo sekanja kitarske fraze. To bo pisano na kožo tudi ljubiteljem post rocka
Album valovi v alternaciji sosledja skladb med tistimi, ki temeljijo na izpostavitvi močne ritmične tehno beat konture in tistimi, ki vzdržujejo ambientalno plovbo v izpostavljeni zavesi harmonij, katere ciljajo predvsem na zajetju srednjih tonov. Izpovedni rang v katerem krmari zasedba je velik, širok, pravzaprav nedefiniranih mejnikov, zato omogoča in raje recimo, lahko prenese, veliko eksperimenta in preizkušnja. V tem je ravno šibka točka albuma, saj skupina ne izkoristi v dovolj veliki meri razpoložljivega manevrskega prostora in v vsega dobrih 35 minutah ne ponudi toliko vsebinske otipiljivosti, da bi ta vzbujala v poslušalcu željo po daljšem raziskovanju sporočilnosti albuma. Skupina lahko to v prihodnje nadgradi z večjo variabilnostjo izbire v manipuliranju z zvokom, dodatno vključitvijo drugih instrumentov, medtem ko raba vokala v vlogi dodatnega instrumenta, niti ni obvezna, saj prej nadležno cepi formo skladb, kot pa jo krepi.
Skupina se tega zaveda, zato je podkrepila svojo glasbo z elementom vizualizacije, kar je odlična rešitev. Glasba Spock Studios namreč polno vžiga šele ob živi interpretaciji, kjer je h glasbeni interpretaciji dodan tudi atribut vizualizacije s pomočjo video projekcij. To je starodavno pogruntana metoda tudi drugih, predvsem post rockovskih skupin, ki nekako kompenzirajo nesrečno dejstvo, da navadno zanimivost raziskovanja vsebine njihovih studijskih izdelkov ob vsaki naslednji rotaciji v CD predvajalniku plahni. Dotik vizualizacije pa takšno glasbo nadvse smiselno bogati na koncertih s polno učinkujočim, močno hipnotičnim vzmetenjem! Torej, dejstvo je, da vam samo ta CD povsem ne zadošča. Da boste prišli k bistvu Spock Studios, morate na njihov koncert. Le takrat se vas bo njihova artistična esenca lahko dotaknila v vsej njeni pristnosti. Zato je ena od bistvenih stvari, na katere mora polagati zasedba pozornost v prihodnje ta, da usmeri sile v kreacijo odrsko scenske kulise živih izvedb, ki bo prepričljivo uročila še tako zahtevnega poslušalca,
Skupina polaga veliko pozornosti na estetske finese, kar logično izhaja iz dejstev opisanih v prejšnjem odstavku. Oblikovanje knjižice in celotnega »tray carda« je vrhunsko in dosega nivo sodobnega oblikovanja tovrstnih albumov v razvitem svetu. Izbira motiva postavlja v središče visoko debelni sadovnjak starih jablan in tepk, pod drevesno krošnjo enega izmed dreves, pa se koplje v spokoju božanja pozno popoldanskih sončnih žarkov anestezirano telo, ki leži v zarjaveli kadi priklopljeni na vir elektrike (drevesno deblo). Motiv hipoma izpostavi poanto skupine. Ta pa je kreacija stika s paralelo onostranstva. V naročju boga sanj Morfeusa ni težko postati zvezdoplovec.
»A Degree Below Your Means« je smela artistično izpovedna nadgradnja preteklih dveh albumov skupine, obenem pa nakazuje, da ostaja na razpolago Spock Studios še veliko manevrskega prostora za glasbeno ekspresijo v tej, sicer zelo zanimivi, samosvoji in izzivalni izpovedno glasbeni materiji albuma. Zanimivo bo opazovati kam se bo skupina razvijala prihodnje.
na vrh