Prihaja, reci in piši, 22. studijski album velikih britanskih veteranov heavy rocka UFO. Londončani, ki migajo od leta 1969 nepretrgoma dalje, izdajajo tudi na zrela leta izredno dobre albume. In tudi najnovejši »A Conspiracy of Stars« ni v tem nikakršna izjema!
Vsekakor je integracija ameriškega kitarista Vinnie Moorea leta 2003, kot permanentne zamenjava za znamenitega Michaela Schenkerja, kanček vplivala na slog komponiranja, a ne pretresljivo. Ravno v pravšnjem odmerku. UFO zadržujejo namreč vseskozi svojo prepoznavno elementarno glasbeno izkaznico, s prihodom Moorea pa je postala v aranžmajih občutnejša komponenta bluesa. In od albuma »You Are Here« (2004), vztrajajo in gradijo UFO pač na takšnem glasbenem dosjeju dalje.
Kombinacija treh originalnih članov skupine in Vinnie Moorea odlično funkcionira tudi v novih časih. Če britanski del ekipe skrbi za vnos prepoznavnih gradnikov misterija, temačnosti in občasno celo okulta, ki pa je brzdan s tipičnim sarkazmom črnega britanskega humorja za katerega je zadolžen še naprej znameniti vokal Phila Mogga (Mogg ostaja pravi »pobalin«), pa je Američan Vinnie izjemna zakladnica arzenala kitarske igre, ki je UFO okrepil s sočno blues premiso. Prav z njegovim prihodom je bend še nekoliko razmahnil polja svojega glasbenega preizkušanja in zato v postmilenijskih časih za UFO niso več presenetljiva spogledovanja s southern rockom, kot tudi ne z bluesovskim vključki, ki znajo povleči celo na delto Mississipija (Ballad of a Left Hand Gun). Prav najdaljša skladba albuma z naslovom Sugar Cane najbolj optimalno zadosti izredni fuziji erotogenega bluesa v kombinaciji z rockovsko našobljenostjo in muzikalično vrednostjo. Vse skladbe se po pravilu v svojem teatru zaključujejo dramatično.
UFO postavijo prodorni riff, ki se usede hipoma pod kožo, ko se zapodi z vokalom v verze Phil Mogg z edinstveno prepoznavno zaščitno vokalno znamko, je jasno da so legende čvrsto osedlane v svojem rock 'n' roll galopu. Bend zveni čokato, organsko, živo in ne izgublja iskre. Devils in the Detail je denimo ozaljšana z masivnim prelivom Hammond zvoka, ki krepi kitarsko frazo. Rustikalno in klasično starošolsko. Pristneje skorajda ne gre, ko se je treba zagledati v elementarno izročilo rock 'n' rolla. Bend še vedno izredno spretno zasuče dano razpoloženjsko stanje v skladbi, naproti drugemu v skladbah, nasploh ko nastopi »mid-eight« pasaža z nenadno modulacijo melodije. Te dele UFO izjemno spretno izkoriščajo tudi na novi plošči, kot so to počeli od pamtiveka. Vinnie Moore pa dostavlja ob tem pravo pravcato pravljico »veseloigre« kitarskega soliranja. Užitek je prisluhniti temu mojstru šeststrunske glasbene teorije!
»A Conspiracy of Stars« je album jasno definirane glasbene vizije in fokusa, ki mu veliki veterani še naprej zvesto sledijo v slogu osivelih desperadov, ki pa ne izgubljajo potence in leska na svoja zrela leta. UFO se ne brzdajo. V letih, ko je slovo blizu, ustvarjajo z izjemno prepričljivo artistično zrelostjo in prefinjenim občutkom. Rock'n'roll jim pač teče v krvožilju in (na srečo) drugače pač ne znajo!
na vrh