Sweet Sorrow: 1000th Millenium

Slovenska metal scena se lahko vsekakor pohvali s tem, da je že v prvih letih svojega obstoja lovila svetovno sceno, pa naj gre za bum heavy metala konec sedemdesetih (Lene kosti, Pomaranča, Turbo), razcvet thrash metala v osemdesetih (Sarcasm, Železobeton, Funeral March, Xenophobia, Epidemic Zone) ali razmah grind (Extreme Smoke 57, Dickless Tracy) in black metala v devetdesetih. Največja težava slovenskih zasedb pa je bila žal vedno velika možnost razpada po kratkem času delovanja. Ni malo skupin, ki so iz kakršnihkoli razlogov že, razpadle že po nekaj mesecih. Tako se lahko na naših tleh le peščica bendov pohvali z deset in več letnim neprekinjenim delovanjem. Ena od takih je ljubljanska zasedba Sweet Sorrow, ki je svojo pot začela leta 1996, dve leti zatem pa je že izdala svoj prvenec Breaking the Silence. Še več, Sweet Sorrow se lahko kljub lepemu številu kadrovskih menjav pohvalijo s pridnim nabiranjem koncertne kilometrine, in morda še bolj pomembno, precej rednim izdajanjem albumov. Pred nami je četrti - 1000th Millenium!

Sweet Sorrow so že z leta 2006 izdanim albumom Northland nakazali, da jih žanrsko vleče v melodični death metal obarvan z nordijsko mitologijo in vikinško tematiko. Po menjavi nekaj vokalistov se je na tem mestu ustalil Marko Košmrlj, med snemanjem samega albuma pa je na mestu kitarista Jerneja Vrečarja zamenjal Blaž Lončar. Tako pomlajena in osvežena ekipa se je zaprla v Negligence Sound Solutions studie in močan dokaz, da je nova Sweet Sorrow postava verjetno najmočnejša ekipa v zgodovini benda in da je sveža kri v zasedbo prinesla novo energijo je že začetni komad Skal. Z njim fantje visoko v zrak dvignejo kozarce in po mirnem uvodu, ki ga lepo spletejo kitari, bas in bobni, trčijo v vihar pijanske vikinške orgije. Glavni atributi plošče so od samega začetka melodične kitarske linije, ki jih v agresivnejših, hitrejših delih odlikuje neizprosno tremolo trzanje, razgibani bobni in surov vokal Marka Košmrlja. Glasbeno je 1000th Millenium neverjetno tekoča celota, iz katere je jasno slišna energija benda, ki diha v eno. Verjetno je glavni kitarist Pero Carič prav v Blažu Lončarju končno našel enakovrednega kitarist s katerim si suvereno podajata rife in se medsebojno dopolnjujeta, svoje pa doda še odlična produkcija zaradi katere je zvok kitare masiven in živ ter kristalno čist. Ritem sekcija rušenje cerkva opravlja odlično, predvsem bobnanje Petra Galeta je tisto, ki izdatno spodkopava temelje vsega čemur se približa Sweet Sorrow horda. Lepo je slišati, da je bobnanje zares premišljeno, pa naj gre za pestre in razgibane prehode ali pa dinamično rabo činel in dvojnega basa, celota pa se fantastično sklada in dopolnjuje kitarske rife in bas linije, ki pa so tokrat na mestih žal premalo slišne. Mimo fenomenalnega vokala Marka Košmrlja nikakor ne moremo, saj so prav v njem Sweet Sorrow končno našli najbolj primernega vokalista za svoj stil melodičnega death metala. Marko s sijajnim, ravno prav agresivnim in surovim growlom, ki pa je hkrati razumljiv in razločen, besedilom vdihne življenje in na albumu pusti močan pečat. Premišljeno so z globljim growlom poudarjeni močni refreni, konci verzov pa so občasno dodatno podkrepljeni z višjimi screami, najlepše pa je to, da se vokali in inštrumentalni deli med seboj izredno dobro prepletajo in povezujejo. Prav zaradi tega je favorite ali boljše in slabše komade plošče nesmiselno izpostavljati, saj bo vsak našel svojega, hkrati pa tudi posamično komadi delujejo izredno močno. 1000th Millenium je plošča, ki zlepa ne postane dolgočasna, saj je menjavanje počasnejših melodičnih in hitrejših, trših in brutalnejših delov izredno učinkovito in podkovano s premišljenimi vokalnimi in inštrumentalnimi aranžmaji.

Sweet Sorrow so z 1000th Millenium brez dvoma ustvarili najbolj zrel album svoje dolgoletne kariere. Plošči do popolnosti manjka morda le kakšen močnejši rif več in boljša besedila, ki občasno delujejo preveč klišejsko, a nova ekipa Sweet Sorrow diha v eno in ne dvomim v to, da nam bodo fantje v prihodnje ponudili še več kvalitetnega, rušilnega in dinamičnega melodičnega death metala. 1000th Millenium pa vsekakor najbolje opiše brezkompromisni pristop, ki ga izraža učinkovit dizajn ovitka - I Will Not Serve!