Rock Of Ages (Rock za vse čase)

Konec junija v slovenske kinematografe prihaja film za vse ljubitelje melodičnega rocka, ROCK OF AGES, oziroma ROCK ZA VSE ČASE.
 
Režiser komedije Frka v bajti in muzikala Lak za lase predstavlja navdihujočo glasbeno zgodbo iz konca 80. let, ko se zdi, da legendarni rock'n'roll izgublja bitko z vedno bolj priljubljeno pop glasbo. Zadnja utrdba rock glasbe je kultni bar Bourbon Room, ki ga vodita glasbena veterana Lonny in Dennis. Da bi lahko obdržala zadolženi bar, na koncert povabita rock legendo, svojeglavega in težavnega Staceeja Jaxxa, ki v mestu povzroči popoln kaos in stopi na žulj moralistični županovi ženi. Da je kljub vsej zmedi v rocku moč najti tudi ljubezen, skušata dokazati ambiciozna mlada pevka Sherrie in skriti talent Drew, ki izkusita nepozabno plesno-glasbeno doživetje.

Na velika platna v režiji Adama Shankmana (Hairspray) prihaja filmska priredbo uspešnega broadwayskega muzikala Rock za vse čase, zgodba o dekletu iz manjšega kraja Sherrie in mestnemu fantu Drewu, ki se srečata na Sunset Stripu, kjer se nadejata hollywoodske slave. Rock'n'roll ljubezenska zgodba se odvija skozi srce poživljajoče melodije izvajalcev, kot so Def Leppard, Joan Jett, Journey, Foreigner, Bon Jovi, Night Ranger, REO Speedwagon, Pat Benatar, Twisted Sister, Poison, Whitesnake in podobni.



Igrajo Julianne Hough (Burlesque), igralec in pevec Diego Boneta v svojem filmskem krstu, Russell Brand (Arthur, Get Him to the Greek), oskarjevi nominiranec Paul Giamatti (Cinderella Man), oskarjevka Catherine Zeta-Jones (Chicago), Malin Akerman (The Proposal) in kraljica rythm and bluesa Mary J. Blige, poleg njih pa še oskarjeva nominiranca Alec Baldwin (The Cooler) in Tom Cruise (Top Gun, Born on the Fourth of July).

Sloviti hollywoodski Sunset Strip, 1987. V The Bourbon Room nažigajo rockerji, glave divjajo v ritmu glasbe, zidovi se tresejo. Srca se vnemajo in iz električnih kitar se usipajo iskre ter nekatere največje uspešnice osemdesetih… Rock za vse čase!

Broadwayska uspešnica Chrisa D'Arienza, ki se ponaša s petimi nominacijami za tonyja in še vedno zabava občinstvo po vsem svetu, se z odrov seli na velika platna pod režijsko taktirko Adama Shankmana, ki je v Los Angelesu odraščal in se je tako na prizorišču snemanja počutil kot doma: »Moj oče je bil glasbeni menedžer; pisarno je imel na Sunset Stripu. Poznal sem veliko izvajalcev. V osemdesetih sem koreografiral glasbene video spote in ta svet sem dodobra poznal in ga vzljubil. Priložnosti, da se vrnem v tisti čas, res nisem mogel zavrniti.«

V osrčju sanj o hollywoodski slavi je ljubezenska zgodba, in kot razlaga režiserjeva sestra in producentska partnerica Jennifer Gibgot, »mlada zaljubljenca v našem filmu v mesto prideta – kot v Los Angeles pridejo mnogi – da bi postala znana, misleč, da je to nekaj enostavnega. A izkaže se, da je težko ostati na tej poti, zaupati vase in v tisto, zaradi česar sta sploh prišla sem.«

Zgodbo o uresničevanju sanj prežemajo neverjetne pesmi in razpoloženje Sunset Stripa, simbola tistega časa in kraja, kjer so se sanje utegnile uresničiti – in se tudi so. To je bil kraj, kjer je skupina iz nekje bogu za hrbtom zaigrala v lokalu Whiskey ali The Roxy – in naslednji dan podpisala pogodbo za ploščo.
 
Seveda film prikazuje tudi drugo plat medalje: kako je bilo v osemdesetih doseči slavo, v kakršni so se kopale »glam« skupine tistega časa. Producent Garrett Grant poudarja, da je bilo »nadvse pomembno, da to obdobje prikažemo kar se da pristno in v pravem tonu, in se tako dostojno poklonimo rock zvezdnikom – pravzaprav rock bogovom – tiste generacije.«
Za Shankmana se je popotovanje začelo ob ogledu muzikala na odru: »Gledalci so se zabavali, kot še nisem doživel nikoli,« se spominja. »Vsi so poznali besedila vseh pesmi in so skakali s sedežev, prepevali z igralci in se nasploh imeli bajno. To navdušenje, ta neopisljiva čustvenost sta me prepričala, da posnamem film.«

Scenarist Justin Theroux, ki je nadvse užival v pisanju scenarija za ta glasbeni džuboks, pravi, da je bila to »povsem drugačna izkušnja. Na nek čuden način scenarij pišeš v obratni smeri – s stališča pesmi. Pesem je v vsakem od prizorov vedno čustveno središče likov in naravnost zabavno jih je peljati do tega vnaprej določenega cilja. Pesem namesto scenarija poskrbi za čustveno razsežnost, vendar pa moraš okoli nje in do nje zgraditi vse mostove in dohode.«

Tudi Allan Loeb je užival v premetavanju glasbenih trenutkov po scenariju: »Včasih mešamo dve pesmi in se premeščamo iz ene zgodbe v drugo in nazaj, kar omogoči, da pesem podčrtava več kot le eno skupino likov,« razlaga. »Morali smo premešati zgodbo in verze, zraven pa vključiti koreografijo, da na koncu vse eksplodira v mešanico refrenov obeh pesmi. Tako so zadevo zasnovali na odru in tako smo se tega lotili v scenariju, kar je bilo sila zabavno pisati.«
 
Shankman zaključi: »Pri muzikalu, kakršen je ta, je pogosto najbolj težko to, da je del pesmi nastop, drugi pa del dialoga ali notranjega monologa. Po moje so scenaristi delo odlično opravili in odrsko predstavo premestili v pravo kinematografsko dogodivščino. Pred nami je zabavna in prisrčna zgodba z neverjetnimi izvedbami pesmi, ki smo jih imeli tako radi in se jih še vedno spominjamo. Rad bi videl, da občinstvo v kinu poskače s svojih sedežev, kot se to dogaja v gledališču; in mislim, da bodo ta zgodba, ti liki in ta glasba, ki jo izvaja naša nepričakovana in neverjetno nadarjena igralska zasedba, poskrbela za to. Prepričan sem, da se bodo gledalci pošteno zabavali – kot se niso že nekaj desetletij.«

Več o filmu pa na spodnji povezavi.

http://www.kolosej.si/filmi/film/rock-za-vse-case/