Minuli teden je glasbeni svet pretreslo slovo legendarnega kitarista Alvina Lee-ja, ki ga na Rockline-u zdaj podrobneje predstavljamo.
Novico o njegovi smrti si lahko preberete tukaj. Na Lee-jevo smrt so se z zapisi na tvitosferi medtem že odzvali številni eminenti glasbeniki: Brian May, Joe Jackson, Slash, Roger Chapman, Glenn Hughes, Geezer Butler, Peter Frampton in številni drugi.
O Alvinu Lee-ju:
Na vrhuncu svoje kariere konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih je bil Alvin Lee tretiran kot eden najhitrejših kitaristov na zemeljski obli. Ustvarjal je v vodah bluesa in rocka, s hitrostjo in natančnostjo jazz kitaristov pa je v britansko blues invazijo druge polovice šestdesetih vnesel sveže ideje. Po počasnem zagonu glasbene kariere je njegova zvezda močno zasijala leta 1969 na Woodstocku, kjer je s Ten Years After uprizoril fantastičen nastop. Ko je bila njegova kariera na višku moči, je sredi sedemdesetih zapustil Ten Years After in se posvetil solo karieri ter še dolga leta na odrih navduševal generacije glasbenih navdušencev. Čeprav nikoli ni posegal po najvišjih mestih prodajnih lestvic, bo njegovo ime za vedno zapisano v ozkem krogu najbolj cenjenih blues kitaristov kdajkoli. Celotno biografijo si lahko preberete tukaj.
Alvin Lee je bil zabaven kitarist, ki mu stanje na isti točki ni prinašalo nobenega užitka, ampak se je skozi nove in nove izzive glasbeno ravijal in rasel, ob tem pa skozi celotno kariero obdržal prepoznavno perfekcionistično noto. Znana je tudi štorija iz snemanja enega od njegovih solo albumov, na katerem mu je country pianist Willie Rainsford zabrusil: »Alvin, vedno igraš hitreje, kot lahko jaz sploh poslušam!« In kot takega se ga bomo vedno tudi spominjali – Alvin Lee je bil pač mojster kitare!
V spodnjem video kolažu lahko prisluhnete nekaterim najtriumfalenjšim trenutkom njegove kariere.
Ten Years After: I'm Going Home (posnetek iz Woodstocka, avgust 1969)
Ten Years After: I'd Love to Change the World (1971)
Alvin Lee: Bluest Blues (1995)
na vrh