kdo: Nine Below Zero
kdaj: 21.01.2010
kje: Postojna (Jamski dvorec)
info: http://www.postojna-blues.si/
V četrtek 21. januarja bodo v Postojni v sklopu 6. sezone Postojna blues festivala nastopili Nine Below Zero. Nine Below Zero je otoška blues rokerska zasedba, katere začetki datirajo v davno leto 1977. Zabavne druščine samih izjemnih glasbenikov, ter kar je najpomembneje, neutolažljivih ljubiteljev bluesa, se je v letih intenzivnega delovanja, kljub številnim kadrovskim zamenjavam, navlekel sloves enega najatraktivnejših blues rokerskih kolektivov stare celine.
Dennis Greaves, ki vodi skupino, igra kitaro in poje bolje kot kdajkoli v karieri, postaja živa legenda! Ob njem stoji čudežna ritem sekcija, saj sta Gerry McAvoy in Brendan O'Neill pravi vihar! Gerry je basist, ki je 15 let spremljal legendo britanskega bluesa, že pokojnega Rorya Gallaghera, kar je Brendan na bobnih počel 10 let. Čez to ritem sekcijo se razpenjajo unikatne orglice Marka Felthama, ki od januarja 2001 ponovno igra z Nine Below Zero, in je bil tudi njihov ustanovni član. V živo je ta kombinacija smrtonosna - trd in oster rhythm & blues zvok je pretresel že številne slavne odre. Skupina pogosto razproda velike klube že mesece v naprej.
"Nine Below Zero so briljantni v živo, na odru garajo, publika pa je pogosto izčrpana kot sama skupina", pravi Andrew Zweck, eden od najmočnejših organizatorjev koncertov pri Harvey Goldsmith Ents. Tako dobro so pokrili kredibilno nišo, prostor, ki ga bodo drugi težko pokrili, kdo drug je sploh tako dober? In tako pogosto? Nine Below Zero so alternativa alternativi, skupina, ki pride igrat, skupina s svojim lastnim zvokom in globokim razumevanjem svojih glasbenih korenin. Nine Below Zero imajo neutruden duh, brez odstopanj, brez opravičil, brez hazardiranja. Nastali so leta 1977 v južnem Londonu, že dve leti kasneje osvojili svoje mesto na londonski sceni, s trgajočim in tulečim bluesom in R&B vzburjali klube, kot so Dingwalls, The Music Machine in The Rock Garden. Kar nenadoma je spet bilo življenje v starem dobrem bluesu! Novo dinamično življenje! Bila je energija, spontanost, entuziazem, bili so ... Nine Below Zero. Ob prevladi punka je gibalo še nekaj drugega!
Skupina je ponovno doživela enega od vrhuncev 16. julija 1980, ko so posneli prvi album 'Live at the Marquee', živo in razburljivo prezentacijo skupine iz tistega časa. Produciral jo je Mickey, plošča pa se še danes odlično prodaja po celi Evropi. In odšli so na promocijsko turnejo. Tri mesece kasneje so nastopili v Hammersmith Odeonu s specialnim gostom Alexisom Kornerjem. Celo leto 1980 so preživeli na turnejah, imeli so le en prost teden, toda napori so bili poplačani. Januarja 1981 so šli snemati drugi album 'Don't point your finger' - njihov prvi studijski album, s katerega je slišati velik napredek. Na plošči je bilo kar devet skladb, ki so jih napisali člani skupine, skladbe so kombinirale standarden blues z dosti bolj nenavadnimi deli - tak je primer skladbe 'You can't please all the people all the time', robustna skladba s pevskim delom, ki je nakazala novo prihajajočo smer. Derek Green je pripeljal Glyna Johnsa, ki je postal njihov producent in delal tudi z Led Zeppelin in Rolling Stonesi. Glyn je iz albuma naredil mojstrovino. Sproduciral ga je v dvanajstih dneh, album pa je izšel čez dva meseca. Album je kar dvakrat prišel na lestvice in tam ostal pet tednov. Glyn je predstavil Nine Below Zero skupini The Who, in Kenney Jones jih je obiskal v studiu. Všeč mu je bilo, kar je slišal, in Petu Townsendu predlagal, da bi bili Nine Below Zero predskupina The Who na svetovni turneji.
Oktobra 1990 je bil po številnih govoricah napovedan koncert za 10. obletnico v Town and Country Club. Ali zastava Nine Below Zero še vedno plapola? Koncert je bil razprodan in napovedan je bil še en koncert. Gerry McAvoy in Brendan O'Neill sta zapustila Rory Gallagher band z željo ustanoviti lastno skupino, od Marka Felthama pa sta izvedela, da Dennis išče bobnarja in basista za nove Nine Below Zero. Posel je bil sklenjen in začeli so delati. Poln Town & Country je bil priča enaki energiji, vzburjenju in gorečnosti, kot pred desetletjem. Nine Below Zero so se vrnili, in publika jih je pozdravila z odprtimi rokami. Kratka turneja jih je decembra peljala iz Londona in pokazala, da je skupina težko pričakovana po celi Angliji. Ponovno jih je videl Derek Green, takrat pri China Records, in hotel je biti spet vpleten. Pri China so dali soglasje za nov album 'On the Road Again', ki je imel naslov, ki je povedal vse, posnet in izdan pa je bil aprila 1991. Turneje so jih ponovno vrnile v Veliko Britanijo, in sprožile veliko zanimanje tudi v Evropi. Sledila je še ena turneja istega leta. Nine Below Zero so se vrnili. Težko se je bilo leta 1992 posloviti od Marka zaradi zdravstvenih težav, vendar je nov orgličar Alan Glen hitro zapolnil vrzel. Leta 1985 je osvojil Hohner Harmonica Player of the Year. Igral je z B.B Kingom, Johnnyem Winterjem in Albertom Collinsom. Turneje so se nadaljevale, nov album pri China Records 'Off the Hook' je doživel odlične kritike. Bili so predskupina Stingu na njegovi evrospki turneji leta 1993, stvari so se odlično razvijale.
Leto 1994 je bilo leto koncertov in dobre prodaje plošč. Njihova reputacija je prišla na uho Ericu Claptonu, ki mu je bilo všeč, kar je slišal. Povabljeni so bili, da skupaj z njim nastopajo na dvanajstih koncertih v Royal Albert Hallu. Ponovno jih je poslušal Sting, bili so mu tako všeč, da jih je kar kupil! Te noči je z Nine Below Zero podpisal pogodbo za svojo novo diskografsko hišo Panagea Records, ki jo distribuira A&M. Dober glas se je širil in Ray Davies, ki jih je že dolgo poznal, jih je najel za lastno turnejo po Veliki Britaniji vključno z Wembley Areno. Nastopali so tudi z Brianom Mayem na šestih koncertih na njegovi britanski solo turneji. Oktobra in novembra 1994 so bili na turneji po ZDA in Kanadi z Allanah Miles in Alvinom Leejem, kjer so promovirali njihov ameriški album 'Hot Music for A Cold Night'. Leta 1995 je Alan Glen zapustil skupino zaradi prevelikih naporov na turnejah, na njegovo mesto je prišel Billy Boy iz Irske, ki so ga spoznali na eni izmed turnej po Irski. Marca 1996 je izšel nov album 'Ice Staion Zero', na katerem sta kot avtorja sodelovala tudi Nik Kershaw in Russ Ballard, ostalo pa so bile lastne R&B skladbe. To je bil najboljši album do tega trenutka. Tega leta so tudi na povabilo Bruca Willisa igrali v Planet Hollywoodu v Londonu, kar je bila posebna izkušnja.
1999 so se dogovorili za sodelovanje njihove diskografske hiše Zed Records z A&M , kar je rezultiralo z izdajo 'Live at the Marquee' na CD-ju v oktobru 1999. Zaključijo tudi 'Refrigerator', ki Izide januarja 2000. Vseboval je enajst lastnih skladb in je bil dobro sprejet s strani Mojo Magazina. Tega leta praznujejo 20-letnico Live at the Marquee v klubu 'Thomas a Beckett', kjer so tudi začeli kariero. Mark Feltham je igral na obeh nastopih in se zaradi uspeha koncertov pozneje vrnil v skupino.
Stara skupina je bila ponovno skupaj, koncertne turneje in festivalski nastopi ter intervjuji so se začeli kar vrstiti. Nine Below Zero so neprestano delali celih sedemnajst mesecev, potem pa so se odločili, da bodo izdali nov DVD z živimi nastopi. To se je zgodilo maja 2002 in On The Road Again je bil posnet v Wilbarstonu v Angliji. Posneti so bili intervjuji, na filmski trak je tako bil posnet cel dvourni koncert.
Skupina je tudi izrazila svojo željo, da bi nekega dne posneli akustično ploščo, neke vrste unplugged Nine Below Zero. Umaknili so se daleč v Hampshire v Angliji, kjer so snemali prekrasen album 'Chilled'. Ploščo, ki je bila posneta v dveh tednih, je produciral Stephen Smith. Kitarist Paula McCartneya in Pretendersov Robbie McIntosh, je blues kitari Dennisa Greavesa dodal še nekaj ritmičnega ozadja. Nine Below Zero so se takoj spravili na turnejo po Evropi, da bi predstavili 'Chilled', in zelo pozitivne kritike so jim sledile kjerkoli so se pojavili.
Leto 2004 je bilo velikih uspehov, uresničile so se jim želje po igranju na največjih evropskih blues festivalih: - na Pistoia Blues Festivalu so se tako v zaodrju pogovarjali Dennis Greaves, John Mayall, Alvin Lee, Steve Winwood in Santana.
Pred novimi turnejami v letu 2005 so se odločili posneti analogno blues ploščo, s katero so dobesedno dali kapo dol ('Hats Off'), se priklonili največjim blues glasbenikom, ki so jih tako občudovali. Plošča je bila posneta v studiu Konk v Londonu, ki je v lasti Raya Daviesa, pevca skupine Kinks. Ray jih je tudi stalno prihajal gledati, in opazoval, kako napreduje projekt starega prijatelja Dennisa.
Leta 2005 so uspeli dvakrat razprodati legendarni 100 club na Oxford Street v Londonu. Pete Wingfield, ki je igral z Everly Brothers in Albertom Leejem, je postal tako dober prijatelj skupine, da je postal peti član skupine, ko so potrebovali spremljavo na klavirju.
Leta 2006 so izdali 'Sights and Sounds Vol 1', ki vključuje številne video posnetke in televizijske nastope skozi celo zgodovino skupine, priložen pa je tudi CD z živimi posnetki. Preostali del leta je skupina intenzivno nastopala po Evropi.
Sledile so odlične kritike in razprodana turneja pod imenom G.A.S. Na enemu izmed koncertov, s katerim so promovirali 'Bring It On Home', se jim je pridružil Gary Moore, s katerim so se začeli dogovarjati za sodelovanje.
Leto 2008 so začeli s posebno prošnjo, da bi odprli koncert legendarnega Chucka Berrya v 100 Club na Oxford Street. Skupina je začela pripravljati nov CD, po plošči 'Refrigerator' je to prvi z novimi originalnimi skladbami, koledar pa še vedno polnijo z nastopi po blues festivalih ter številnimi nastopi po Veliki Britaniji, ostali Evropi, in v zadnjem času tudi po Irski.
Več o Nine Below Zero si lahko na naših straneh preberete tukaj!
na vrh