Po razpadu legendarnih Deep Purple, v času, ko sta na glasbeni sceni vladala punk in novi val, je bivši pevec David Coverdale zmogel ogromno poguma, če hočete jajc, in ustanovil hard rock / blues zasedbo Whitesnake. Leta 1977 je izdal solo albuma Northwinds in Whitesnake, na katerih temelji prvotni zvok zasedbe Whitesnake. Predvsem prvi albumi so bili popularni v Evropi in Japonskem. David je bil že od začetka znan po tem, da je v Whitesnake rad menjal glasbenike, ena najbolj zanimivih zasedb pa je bila tista, v kateri so igrali Jon Lord (klaviature), Ian Paice (bobni), Micky Moody (kitara), Bernie Marsden (kitara) in Neil Murray (bas kitara), ki za pravega Whitesnake fena predstavlja klasično Whitesnake zasedbo. Že v začetnem delu kariere so bili Whitesnake uspešen bend, hite kot so Fool For Your Loving, Don't Break My Heart Again, Here I go Again, Come An' Get It, Crying In The Rain, Wine, Women An' Song in We Wish You Well prav gotovo pozna vsak pravi Whitesnake fen. Po uspešnih albumih Ready An' Willing, Come An' Get It in Saints An' Sinners, David Coverdale zamenja večino članov skupine, posname album Slide It In, na katerem sodelujejo taki maherji kot so Cozy Powell, Mel Galley, Micky Moody, Jon Lord in Colin "Bomber" Hodgkinson, ki med feni velja za verjetno najboljši Whitesnake album. Po izidu leta 1984, na začetku svetovne turneje, se začnejo težave...Mel Galley mora v bolnico, ker ima težave z roko in pravzaprav s tem zruši celotno zadevo. Turnejo namesto Mela Galleya dokonča John Sykes. Razočarani Coverdale se za nekaj let umakne iz glasbenega posla. Ko že vsi mislimo, da je z Whitesnake konec, pa se leta 1987 pojavi nov album z preprostim naslovom Whitesnake (v Evropi znan pod naslovom 1987, na Japonskem pa kot Serpes Albus). Za turnejo David tokrat nabere kup mladcev, ki slišijo na imena Rudy Sarzo (ex Quiet Riot), Vivian Campbell (ex Dio, danes Def Leppard), Adrian Vanderberg (ex Vanderberg) in Tommy Aldridge, ki z nekaj presledki, začuda v Whitesnake bobna še danes. Album 1987 doseže skoraj desetmilijonsko naklado, sledi mu komercialno manj uspešen Slip Of The Tongue, na katerem vse kitarske dele odigra Steve Vai (o tej popolnoma nepotrebni in s strani managementa vsiljeni potezi bi lahko debatirali na dolgo in široko!), nato pa David po stari navadi spet izgine z glasbene scene. Po solo izletu in albumu Coverdale / Page, David končno izda album Restless Heart, ki je pravzaprav njegov solo album, pa vendar ga na pritisk založbe izda pod imenom David Coverdale's Whitesnake, na katerem iz stare jate sodeluje samo Adrian Vanderberg. Sledi krasna zadeva posneta na Japonskem...Starkers In Tokyo, kjer David in Adrian odigrata večino Whitesneke hitov v intimnem okolju, samo s kitaro in Davidovim petjem. Do danes je to tudi zadnji Whitesnake album. Leta 2000 ugleda luč sveta Davidov solo album z naslovom Into The Light, nato pa je čas, da spet začne z delom pod imenom Whitesnake. Tudi tokrat okoli sebe zbere nekaj nadarjenih mladcev. Tokrat so to Reb Beach (kitara), Timothy Drury (klaviature), Marco Mendoza (bas kitara), Doug Aldrich (kitara) in mašina na bobnih, stari znanec s konca osemdesetih, Tommy Aldridge. David, ki je razočaran z odnosom glasbene industrije do same glasbe, se odloči, da bo z Whitesnake igral le v živo, albumov pa nima ravno veselja izdajati. V začetku leta 2006 pa izide DVD "Live...In The Still Of The Night", ki je posnet jeseni 2004 v legendarnem Hammermith Odeonu, in pokaže Whitesnake v najboljši luči. Leta 2005 bend zapusti basist Marco Mendoza, zamenja pa ga nič manj talentirani Uriah Duffy. Po zadnjih novicah David s trenutno zasedbo za leto 2007 pripravlja (končno!) nov studijski album, pred tem pa bo z najnovejšo Whitesnake inkarnacijo v sklopu svetovne turneje končno nastopil tudi na slovenskih tleh, v ljubljanskih Križankah.

Bojan Horvat