W.A.S.P. je ameriška heavy metal skupina, ki je največje uspehe žela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njihova zgodba je polna krvi, kontroverznosti in ekstremnega rock'n'rolla. Potem ko je njen idejni vodja Blackie Lawless odraščal v zelo tradicionalni družini, se je kot mladostnik uprl njenim naukom, pristal v domu za prevzgajanje in začel z igranjem rock glasbe. Leta 1982 je ustanovil skupino W.A.S.P., ki je že kmalu zaslovela po svojih šokantnih nastopih in ekscentričnih nazornih besedil, zaradi česar so bili v javnosti velikokrat predmet zgražanja. Po več kot tridesetih letih delovanja, dvanajstih milijonih prodanih albumov in neštetih kadrovskih menjavah še vedno redno snemajo in koncertirajo, zato se jih med metalskimi privrženci upravičeno drži status legend.

USTANOVITEV SKUPINE IN PRVA LETA DELOVANJA (1982 – 1984)

W.A.S.P. zgodba se je začela pisati leta 1982, po razpadu zasedbe Circus Circus, v kateri sta preigravala kitarist / vokalist Blackie Lawless (rojen kot Steven Duren) in kitarist Randy Piper. Originalno W.A.S.P. postavo sta poleg Lawlessa in Piperja tvorila še basist Rik Fox in bobnar Tony Richards. Skupina je preigravala klasičen heavy metal in je bila v začetku osemdesetih ena najtrših skupin na širšem območju Los Angelesa, kjer so v istem času delovali Mötley Crüe, Ratt, Y&T, Riot… W.A.S.P. so že v začetnem obdobju postali znani po svojih šokantnih koncertnih nastopih, ki so vključvali celostno kričečo podobo, Blackiejevo norenje po odru, metanju surovega mesa med publiko in mučenju lutk na odru. Kot da omenjene stvari niso bile dovolj kontroverzne, so svoj prvi single poimenovali Animal (Fuck Like A Beast), vesti o njihovih norih koncertih pa so prišle celo do Iron Maiden menedžerja Rona Smalwooda, ki se je za bend začel zanimati.

Pvotna postava ni delovala dolgo, saj se je Rik Fox pridužil bendu Steeler, v katerem sta preigravala takrat še neznana Rick Keel in Yngwie Malmsteen. Zamenjal ga je Don Costa, ki pa ni zdržal dolgo, zato je Blackie prevzel mesto basista, kot kitarist pa se je skupini pridružil Chris Holmes, njegov znanec iz nekaterih drugih lokalnih bendov konca sedemdesetih.

KLASIČNA LETA (1984 – 1989)

Američani so podpisali pogodbo z založbo Capitol Records in avgusta 1984 izdali dolgometražni prvenec »W.A.S.P.«. Dolgo časa je bil prvenec planiran pod imenom Winges Assassins, od koder naj bi izviralo tudi ime skupine, pa čeprav je Blackie Lawless kasneje v osemdesetih razlagal, da njihova kratica pomeni We Are Sexual Perverts, vendar je pozneje obveljalo mišljenje, da so izjave v tem stilu služile bolj kot ne samo prilivanju olja na ogenj njihovi šokantni podobi. Bendov prvi single je bil v ZDA umaknjen iz albuma, saj je založba s to potezo želela preprečiti že tako slab sloves benda v javnosti. Skladi L.O.V.E. Machine ter I Wanna Be Somebody sta postali hita in sta še danes redni spremljevalki W.A.S.P. koncertov. Američani so se na prvencu proslavili s težkim heavy metalskim zvokom in melodičnimi napevi, zaradi svoje skrbno izdelane (kričeče) podobe pa so jih kritiki že od začetka, morda celo neupravičeno uvrščali med »glam« metal bende.

Dobro leto po prvencu so ameriški heavy metalci izdali drugi album »The Last Command«, ki s 47. mestom Billboardove lestivce vse do danes ostaja najvišje uvrščeni W.A.S.P. album kdajkoli. Na albumu se je premierno predstavil nov bobnar Steve Riley, ki je že na začetku 84/85 turneje nadomestil Tonyja Richardsa. Po promocijski The Last Command turneji (na kateri so igrali tudi pred Kiss-i) je iz benda odšel kitarist Randy Piper, v bend pa prišel nekdanji King Kobra basist Johnny Rod, tako da je Blackie znova pristal na mestu ritem kitarista.

Do izdaje tretjega albuma je znova minilo samo eno leto. Kljub temu, da je bil v krogu bendovih fenov album »Inside the Electric Circus« velik hit, so ga kritiki raztrgali, z njihovo oceno pa se je kasneje strinjal celo oster samokritik Blacke Lawless, ki je album leta zatem ob njegovi ponovni izdaji označil kot »zaspan album zaspanega benda«. Zaradi komercialnega neuspeha singla 95-N.A.S.T.Y. je vodja zasedbe, Blackie Lawless, bendu po napornih treh letih privoščil nekaj kreativnega premora.

Zaradi šokantne podobe in nazornih seksualnih besedil so W.A.S.P. postali redna tarča vplivnega komiteja pod vodstvom Tipper Gore (žene takratnega senatora Al Gorea), ki je v imenu zaskrbljenih staršev zastopal »interese« celotne družbe in opozarjal na glasbene izvajalce, ki  so imeli zaradi okultnosti, šokantnosti in opevanja o alkoholu in seksu družbeno razkrojni status – med njihovimi »žrtvami« so bili tako izvajalci kot so AC/DC, Mercyful Fate, Judas Priest, Twisted Sister, Venom, pa celo Prince, Madonna in Cyndi Lauper. Pritisk na W.A.S.P.-e je bil celo tako močan, da so koncertna prizorišča, na katerih so igrali, dobivala anonimne bombne prijave, člani benda grožnje s smrtjo, na Blackieja pa so celo dvakrat streljali, a je ostal nepoškodovan.

Leta 1987 je njihova skladba Scream Until You Like It pristala na soundtracku filma Ghoulies 2, kmalu zatem pa so nastopili tudi na slavnem britanskm festivalu Donington, nosilec katerega so bili tisto leto Bon Jovi. Istega leta je izšel koncertni album »Live… In the Raw«. Bobnar Steve Riley je odšel iz benda in se pridružil L.A. Gunsom, njegovo vrzel pa je zapolnil Kelly Martella, v novi postavi pa so se W.A.S.P. s komadom Scream Until You Like It predstavili v BBC-jevi oddaji Top of the Pops.

Četrti album konec osemdesetih že obče znanih W.A.S.P.-ov »The Headless Children« je bil izdan avgusta 1989 in je bil njihov prvi, ki ni vseboval nazornih seksualnih besedil. Takoj po izdaji je bil to njihov najslabše prodajani album, čeprav so ga kritiki hvalili, saj so W.A.S.P. s tem albumom pokazali največjo mero dovršenosti do zdaj, surov zvok pa so zamenjali s prefinjenim občutekom grajenja melodike. Kakorkoli že, dvajset let kasneje je Blackie v intervjuju razkril, da je po vseh pretečenih letih prav »The Headless Children« postal najbolje prodajani W.A.S.P. album. Na njem je bobne igral Quiet Riot bobnar Frakie Banali, vsebuje pa dve visoko cenjeni skladbi W.A.S.P. kataloga, Forever Free in priredbo The Who-jev Real Me.

IZDAJA KONCEPTUALNE MOJSTROVINE »THE CRIMSON IDOL« (1992)

Kitarist Chris Holmes je sočaso z izidom četrtega albuma skupino zapustil in se posvetil življenju z novo ženo, znano hard rock kitaristko Lito Ford. Skupina je nekaj mesecev kasneje razpadla, Blackie pa se je odločil za nadaljevanje kariere kot solo izvajalec. Bil je celo v scenariju za eno glavnih vlog Terminatorja 2, a je njegovo nastopanje zavrnil Arnold Schwarzenegger, češ da je prenizek. Blackie se je nato lotil izdelave solo prvenca, a ga je po pritisku s strani promotorjev in oboževalcev izdal pod blagovno znamko W.A.S.P.-ov. Ironično je konceptualna mojstrovina »The Crimson Idol«, izdana leta 1992, postala največji biser celotne bendove kariere.

Naslednji album »Still Not Black Enough« (1995) je bil nekakšno nadaljevanje mitologije prednodnjika, v tem času pa je Blackie Lawless nehal z nastopanjem alter ega Jonathana Steela, ki je bil glavni junak konceptualne zgodbe prejšnjega albuma. Album ni dosegel uspeha predhodnjika, kljub temu, da se dotika podobnih tem: pritisku in izobčenju iz družbe ter iskanju ljubezni in pozornosti.

VRNITEV KITARISTA CHRISA HOLMESA (1996) 

Skupini se je nato pridružil njen klasični kitarist Chris Holmes, izšla sta albuma »Kill Fuck Die« (1997) in »Helldorado« (1999), iz promocijskih turnej pa sta v tem času izšla tudi dva koncertna albuma. Po izdaji naslednjega albuma »Unholy Terror« (2001) je leta 2002 Chris Holmes v želji, da se preizkusi v blues vodah, skupino znova zapustil. Zanimivo, Holmes trdi, da na albumu »Unholy Terror« ni igral, čeprav je naveden kot njegov sestavni del.

W.A.S.P. V NOVEM TISOČLETJU (2002 - )

Naslednji plošček »Dying for the World«, izdan leta 2002, je bil napisan in posnet v manj kot enem letu, kar je bilo hitro celo po standardih nikoli počivajočea Blackieja Lawlessa. Nastanek albuma je spodbodla tudi Lawlessova politična korektnost, saj so ga pretresli katastrofalni dogodki enajstega septembra.

Leta 2004 so se W.A.S.P. proslavili z dvema deloma »The Neon God«, konceptualno zgodbo o zlorabljenem in osirotelem otroku, ki pa je spoznal, da poseduje možnost manipuliranja ljudi, ki so ga obkrožali. Prvemu delu »The Rise« je konec leta sledil še izid drugega, »The Demise«.

Leto 2006 je minilo v znamenju kadrovskih menjav. Odšel je dolgoletni bobnar Stet Howland, ki ga je zamenjal Vicious Rumors bobnar Larry Howe. Sledil je še odhod obeh kitaristov, nesporni vodja skupine Blackie Lawless je tako v bend pripeljal Marka Zavona in Mikea Dupkea. V novi postavi so se odpavili na turnejo, na kateri so se po 25-ih letih delovanja prvič predstavili tudi na slovenskih tleh, natančneje v mariborskem Štuku.

Konec istega leta bi moral iziti nov album »Dominator«, a se je Blackie odločil posneti še dve novi skladbi, obe za album mišljeni priredbi pa so albumu dodali kot bonus skladbi. Luč sveta je »Dominator« zato zagledal s polletnim zamikom, natančneje aprila 2007. W.A.S.P. so imeli z njegovo predstavitvijo nemalo težav, saj je zaradi založbine izgube promotorjev odpadla najprej severnoameriška turneja, nato pa je bila zaradi bolezni predčasno prekinjena še evropska turneja. Konec leta 2007 so W.A.S.P. ob 15-letnici izdaje albuma »The Crimson Idol« to med feni izjemno priljubljeno delo na turneji po Evropi preigravali v celotni dolžini.

Leta 2009 so izdali do tega dne poslednji album »Babylon«. Blackie Lawless se je na starejša leta izredno spremenil in v enem izmed intervjujev izjavil, da zaradi novoodkritih verskih resnic v živo ne bodo nikoli več igrali skladbe Animal (Fuck Like A Beast). Blackie je sicer odraščal v zelo tradicionalni dužini, njegov dedek je bil diakon, njegov stric pa pridigar, in čeprav se je kot mladostnik odpovedal verski dogmi, se je nekaj desetletij kasneje naposled omehčal in jo sprejel tudi sam. V naslednjih letih so W.A.S.P. veliko koncertirali, odmeval pa je predvsem njihov odpovedan koncert v New Yorku, potem ko je Blackie odkril, da organizator koncerta za dvojno ceno vstopnice prodaja »meet & greet« paket z bendom. Blackie je v izjavi za javnost močno očrnil promotorja koncerta in zapisal, da W.A.S.P. feni, od katerih živi, za njegov avtogram ali fotografijo ne bodo nikoli plačali niti centa.

Leta 2012 so se Američani ob 30-letnici benda odpravili na jubilejno 30 Years Of Thunder turnejo, na kateri so svoj koncertni repertoar razširili na debeli dve uri, kar je bil glede na njihove pregovorno kratke nastope zadnjih let velik napredek. Set listo so sestavili iz treh delov: prvi je zajemal obdobje prvh štirih albumov, drugi je bil posvečen izključno zgodbi »The Crimson Idol« albuma, tretjega pa je sestavljal novejši material.

 Urban Bolta, april 2013