Uroš. Band z zanimivim in skrivnostnim imenom. Mnogi bi ga povezali s kakšno osebo. Vendar ne. Uroš ni človek, ni srednjeveška mučilna naprava, niti pripomoček v kuhinji, še manj pa matematična operacija. Uroš je plemenski kozel iz Pod Gore. Ime so si izbrali, ker je smešno, zanimivo, in primerno njihovim stvaritvam.

No, pa pojdimo lepo na začetek njihove kozlovske zgodbe.

Nekega lepega sončnega dne sta se mlada turjaška glasbena entuzijasta Jure in žal že pokojni bobnar Robert odpravila do basista Gašperja, da bi se malo izživljali nad svojimi inštrumenti. Poznali so se že iz srednje šole. Po nekaj skupaj preživetega časa ob lomljenju bobnarskih palčk in nekaj strganih strunah sta Jure in Gašper ugotovila, da ju Robi zaradi pomanjkanja znanja ne more več dohajati, in tako so zaključili sodelovanje. tudi Jure in Gašper sta odšla vsak svojo pot.

Začetki pravih Uroš segajo v leto 2006/07, ko sta se Jure in Gašper po dolgem času srečala ter povabila novega bobnarja Luko, da bi malo zaigrali, bolj kot ne za nahranit dušo. Vsi so do tedaj že imeli nekaj stranskih projektov, ki pa so v večini propadli. Očitno je sama Usoda hotela, da morajo fantje ostati skupaj. Kmalu za tem se jim je pridružil Marcel, katerega so kar zvlekli v band, tako da mu ni ostalo drugega, kot da se vda v usodo in sodeluje :P
Kjlub temu, da je že imel izkušnje s petjem (pel je namreč v bandu Kronika), pa je prihod v band bil zanj velik zalogaj. Njegova naloga ni bil samo običajen clean vokal, ampak tudi scream, growl, lomljenje ritmov itn. Na njem je bilo tudi pisanje besedil.

Najprej so se imenovali Superior Fisherman. V tem času so nastali komadi Hard core music or hard core porn, Serial lover, War forever, Attention whore, Flamingo, Euro 2008, Cirkus, Tastar tanou, ... Z idejami in tehniko niso imeli težav, saj sta Gašper in Jure glasbenika praktično že celo življenje. Že pred Uroš sta oba sodelovala v bandih različnih zvrsti- od death metala pa vse do punka.

Po treh uspešnih nastopih jih je zaradi nezainteresiranosti zapustil bobnar Luka. V tistem času so si že nadeli ime Uroš. Ker band ne more brez bobnarja, so kmalu sprožili iskanje novega, vendar ga niso našli. Bodisi premalo znanja, bodisi premalo idej. Za zvrst, ki so jo igrali, je bil potreben divji in talentiran bobnar. Na ``avdicijo`` so prišli štirje bobnarji, med njimi je bil tudi Pavle, ki drugače igra pri skupini Astrid Lindgren. Žal pa je bil žanrsko čisto v drugih vodah, in se posledično tudi ni videl v tej skupini.

Končno pa se jim je nasmehnila sreča in jim na vaje pripeljala izjemno talentiranega Tilna, ki pa je na žalost imel premalo izkušenj. Ker ni bilo druge izbire, so začeli igrati z njim.
Leta 2009 se je taista sreča malo bolj potrudila, in jim predstavila izgubljenega brata Andraža. Z njegovim prihodom je pravljica o Uroš  šla samo še navzgor. Preuredili in izpilili so stare komade, ter napisali nekaj novih: Marcus, Irish dick trick from Thailand middle 80`s, Acne factory, Samo da te..., China Zorg.

Sedaj, na začetku leta gospodovega 2012, imajo fantje za sabo že kar lepo število koncertov; čisto vsak zase je drugačen, po svoje smešen in zanimiv, in seveda se z vsakim nastopom njihove izkušnje večajo in kilometrina daljša.

Sama sem do sedaj bila na dveh koncertih, in obakrat odšla domov z nasmehom na obrazu. Fantje res vedo kaj delajo; znajo zabavati publiko s svojo pojavnostjo. Na odru vlada izjemna energija, ki se potem raznese med obiskovalce koncerta. Fantje se neprestano šalijo in zbadajo drug drugega, kar doda vsemu še smejalno noto. Ne glede na vse obveznosti, ki jih imajo, se na vsakem koncertu popolnoma sprostijo, razdajo in poklonijo publiki, kar potrebuje in pričakuje - veliko dozo zabave in dobre glasbe, ki nikoli ne razočara!

Blažka Lovšin