Twisted Sister je ameriški heavy metal band, ki je bil izjemno popularen sredi osemdesetih, ko so njihovi komedijantski videi prevladovali na televizijskem programu MTV. V svoj stil so Twisted Sister vpeli zvok angleškega heavy metal vala (NWOBHM), šok taktiko Alicea Cooperja in ekstremno opravo Kissov. Mnogokrat so okaraktizirani kot "glam" band, vendar je treba povdariti, da se oprava fontmana Dee Sniderja bolj spogleduje s horror kot glam vodami, Twisted Sister se tudi nikoli niso zbližali denimo z besedili o seksu, ki so tipično glamerska karakteristika.

 

Za uraden začetek Twisted Sistrov se smatra december 1972, ko je glasbeno - pod imenom Silverstar - začel delovati kitarist Jay Jay French. Sprva je deloval sam, kmalu pa je ime skupine preimenoval v Twisted Sister in našel somišljenike za igranje v njem. Leta 1975 se je bandu pridružil še Frenchov prijatelj iz srednje šole, Eddie "Fingers" Ojeda, in prevzel mesto sovokalista in ritem kitarista. Ojeda je pred prihodom deloval v bandu SPV. Kevin John Grave je zasedel bobnarski stolček, mesto bas kitarista pa je zasedel Kenny Neill. Fantje so sledili takratnim glam rockerskim smernicam, zgledovali so se po izvajalcih, kot so David Bowie, Mott the Hopple, Humble Pie in New York Dolls. Svoja prva leta so se pilili z igranjem v lokalnih klubih.

 

Zgodaj leta 1976 se je bandu kot glavni vokalist in (kot se je kmalu izkazalo) pisec pesmi pridružil Dee Snider, Twisted Sister so iz kvarteta postali kvintet. Po menjavi bobnarja, Gracea je zamenjal Tony Petri, je njihov glasbeni zvok postal trši, podoben takratnim Black Sabbathom ali Aliceu Cooperju, obdržali pa so svoj glam videz. Čeprav je bil takrat glam malopopularen, so Sniderjeve sposobnosti in karizma pripeljale band do prepoznavnosti v lokalnem okolju. Baza fanov je postajala vse večja, začel se jih je oprijemati vzdevek "S.M.F.F.O.T.S." oziroma "Sick Motherfucking Friends Of Twisted Sister", krajše "S.M.F." kot "Sick Mother Fuckers". Nobena založba čudakov Twisted Sister ni želela vzeti pod svoje okrilje, zato so v samozaložbi "Twisted Sister Records" leta 1979 izdali single s skladbama "I'll Never Grow Up Now" in "Under the Blade", kateremu je leto kasneje sledil še singel z napevoma "Bad Boys (Of Rock & Roll)" in "Lady's Boy". Oba je produciral Eddie Kramer. Medtem so TS spet zamenjali postavo. Neill je konec leta 1978 band zapustil, zamenjal ga je kar njihov roadie Mark "The Animal" Mendoza, bivši The Dictators basist. Mesto bobnarja so na prelomu v osemdeseta menjavali kot po tekočem traku, ustalil pa se je leta 1982 pridruženi A.J. Pero, prej pri bandu Cities, prav tako poznanem v lokalnem okolju. V tej postavi (Snider, Ojdela, French, Mendoza in Pero) so dosegli vse uspehe in igrajo še danes. Po pozitivnih komentarjih v revijah Sounds in Kerrang! So se Twisted Sister odločili za selitev na Britansko otočje, kjer so aprila 1982 končno našli založbo, pogodili so se z Secret Records, majhno založbo z večinoma punk imeni pod svojo streho.

 

Leta 1982 je luč sveta ugledal EP Ruff Cuts, katerem je že kmalu sledila izdaja prvega studijskega albuma Under the Blade, produciral ga je Pete Way (UFO basist). Kljub slabi kvaliteta nosilca zvoka je album v britanskem undergroundu postal pravi hit in je band pripeljal zadosti daleč, da so nastopali kot predskupine zasedbam, kot denimo Motörhead. Album je imel surov metalski zvok, vseboval je tudi tempirano speed metalsko "Tear It Loose", kjer je kitarski solo odigral "Fast" Eddie Clarke (Motörhead). V planu za izdajo je bil še en singel, "We're Not Gonna Take It", a je založba Secret Records propadla, še predno je Snider dokončal besedilo za bodoči mega hit. V tem času so Twisted Sister dodelali svojo žensko podobo s še bolj grotesknim videzom, kar jih je razlikovalo od ostalih glam metal skupin. Postali so znani kot čudno oblečen heavy metal band, treba je vedeti, da so se ostali heavy metal bandi takrat oblačili v usnjene plašče in ketne, medtem ko so se Twisted Sister oblačili glamersko, čeprav so tudi sami igrali trd, surov heavy metal.

 

Potem ko so skupino videli po televizijskem programu The Tube, se je za TS začela zanimati založba Atlantic Records, in dogovor je bil kmalu sklenjen. Zanimivo, ta ista založba jih je nekaj let nazaj zavrnila. Prvo plošča pod okriljem nove založbe, You Can't Stop Rock 'n' Roll, katere producent je bil Stuart Epps, so izdali leta 1983. Album je bil mnogo boljše kvalitete kot predhodnik, prav tako kot predhodnik pa je vseboval zelo trd metalski zvok. Po uspehu skladbe "I Am (I'm Me)" (19. mesto na britanski lestvici) se je založba odločila za aktivnejšo propagando skupine. Za naslovno skladbo so posneli prvi videospot, začetnika v seriji komičnih, ki so poskrbeli za popularizacijo "Sester".

 

Tretji album Stay Hungry (1984) je skupini končno prinesel tudi mednarodni uspeh, odkritje skupine britanske in delno ameriške meje. Temu je pripomogla že sama orientiranost albuma, saj je njegov zvok mnogo blažji, starega težkega metala se oklepata zgolj naslovna skladba in "Burn in Hell". Med uspešno promocijsko turnejo je kot predskupina nastopala Metallica. Samo do naslednjega poletja je bil album prodan v dveh milijonih kopijah, do danes še dodatne tri milijone, in s tem velja za najvišjo točko v Twisted Sister karieri, v srcih heavy metalcev pa je se album zasidral kot klasika. Televizijska hiša MTV je konstantno predvajala hit skladbi "We're Not Gonna Take It" in "I Wanna Rock". Band se je pojavil tudi v filmski komediji "Pee-wee's Big Adventure", kjer so zaigrali skladbo "Burn on Hell". Mnogi skupino še danes povezujejo s scenami iz omenjenih videospotov. Ti so po naravi sicer komični, a vsebujejo prikaze nasilja nad učitelji in starši, kar je na Twisted Sistre vsulo plaz kritik s strani konzervativnih organizacij. Zadeve so šle tako daleč, da je moral frontman Dee Snider pričati pred senatno komisijo, ki se je ukvarjala s primerom, pod drobnogled je še posebej vzela pesmi "Under The Blade" in "We're Not Gonna Take It". Snider se je s komisijo sestal septembra 1985, na frontmana pa se je komisija obračala z "Mr. Sister" (G. Sestra).

 

Konec leta 1985 so Twisted Sister izdali svoj četrti studijski album Come Out and Play. Album se ni niti približal uspehu predhodnjika, kljub temu pa s pol miljona prodanih plošč dosegel zlato naklado. Mnogi menijo, da je slabši sprejem album doživel zavoljo nepredvajanosti videa za skladbo "Be Chrool to Your Scuel", kljub slavnim gostom v njem (Alice Cooper, Clarence Clemons, Billy Joel), saj le-ta vsebuje nazorne posnetke nasilja, a dejstvo je, da je material na albumu zgolj na hitro prepisana kopija predhodnjika. Spremljajoča turneja je bila slabo obiskana, nekaj datumov so celo odpovedali, k dvigu popularnosti ni prispeval niti ponovni izid prvenca Under the Blade, tokrat pod okriljem založbe Atalntic Records. Po turneji je zaradi ponovnega zagona skupine Cities skupino zapustil Pero, zamenjal ga je Joey "Seven" Franco. Nadimek "Seven" je dobil, ker je bil že sedmi bobnar zasedbe.

 

Leta 1987 se je Snider odločil za solo pot, menda se je zbližal (s prihodnjim Iron Maiden) kitaristom Janickom Gersom, a se ni iz njunega sodelovanja izcimilo nič. S Francotom je nato posnel album, na keterem so sodelovali Reb Beach, Kip Winger (tik preden je ustanovil Wingerje) in Steve Whiteman (Kix). Založba Atlantic Records albuma ni želela izdati kot Sniderjev solo album, zato je bil Snider izdelek prisiljen izdati pod tržno znamko Twisted Sistrov. Člani banda so v albumu priloženi knjižici omenjeni, da so pri projektu sodelovali, čeprav temu ni tako. Za album, poimenovan Love Is For Suckers, je poskrbel producent Beau Hill, ki je izdelku pridal pop metal zvok, kar je bil eden izmed vzrokov za zelo slab sprejem med oboževalci.

 

Oktobra istega leta, še ne dva meseca po izdaji albuma, je skupino zapustil frontman, najbolj prepoznavno ime in pisec vseh skladb Dee Snider, kar je sprožilo verižno reakcijo: založba je s skupino prekinila pogodbo, prekinitev pogodbe pa je privedlo do razpada. Javna objava o prenehanju delovanja je bila javnosti sporočena januara 1988.

 

Po razpadu so se člani začeli ukvarjati z raznimi drugimi projekti, vendar ni noben doživel večjega uspeha. Jay Jay French je ustanovil "French menedžment", in pod svoje okrilje vzel denimo Sevenduste.

 

Založba Atlantic Records je leta 1992 izdala album največjih uspešnic Big Hits and Nasty Cuts, na katerem je moč najti tudi nekatere žive posnetke iz Under The Blade obdobja. Koncertni album Live At Hammersmith iz Stay Hungry ere je bil pri CMC International izdan leta 1994.

 

Proti koncu devetdesetih so Twisted Sister spet začeli migati in leta 1998 so posneli skladbo za soundtrak Sniderjevega filma Strangeland. Dva meseca po terorističnih napadih, novembra 2001, so Twisted Sister kot headlinerji nastopili na koncertu v New Yourku, kjer so zbirali denar za vdove v napadu umrlih gasilcev in policajev. Nastopili so v smetani najboljših bandov, ki izhajajo iz tega mesta, skupaj z Anthraxi, Sebastianom Bachom, Aceom Frehleyem, Overkilli.

 

Marca 2004 so se TS zaprli v studio in ob dvajsetletnici izdaje na novo posneli kulten album Stay Hungry. Nastal je izdelek Still Hungry, producirali so ga sami, vsebuje pa še 7 bonus skladb. Jeseni 2006 so pri založbi Razor And Tie izdali svoj poslednji, božični album A Twisted Christmas, ki je doživel komercialni uspeh.

 

Dee Snider je sredi leta 2009 zatrdil, da bo to poslednje leto, ko bodo Twisted Sister nastopali s celostno make up pobdobo. Znano je namreč, da tako Snider kot French ne uživata najbolj v svojih starih opravah. A iz rečenega kruha se največ poje - Malopridne Sestre pa tako po Ameriki kot tudi po Evropi še naprej koncertirajo v opravi, pod katerimi se najbolje znajdejo.

Prevedel in uredil: Urban Bolta