Legende krožijo, da so člani skupine Toto ime našli pri psičku, ki je spremljal Judy Garland v filmu Čarovnik iz Oza. Bobnar Jeff Porcaro naj bi pred snemanjem prve plošče gledal omenjeni film in zaradi lažjega dela v studiu na škatle s trakovi pisal ime Toto. Druga zgodba je povezana s pevcem Bobbyjem Kimballom. Njegov pravi priimek je namreč Robert Toteaux, kar se po francosko izgovarja Toto. Kaj drži, je pa dandanes že skoraj vseeno.

Ker so kitarist in pevec Steve Lukather, bobnar Jeff Porcaro in klaviaturist David Paich skupaj hodili v šolo, so kmalu prišli do zamisli o skupnem igranju v rock skupini. Že po nekaterih vajah v losangeleških garažah je bilo očitno, da iz njih še nekaj bo. Kmalu se je razširilo dobro ime po okolici, da so izredno talentirani. Dobili so tudi nekatere ponudbe za snemanja plošč drugih glasbenikov, česar so se z zadovoljstvom oklenili. Vendar je bila pot do slave še dolga in vsi trije so se leta in leta kalili v kalifornijskih in drugih studijih, kar jih še danes uvršča med najbolj kvalitetne glasbenike, oziroma plačance. Skupaj so igrali na plošči Silk Degrees pevca Boza Scaggsa, kjer so začutili prepotrebno kemijo za ustvarjanje avtorske glasbe.

Leta 1978 so se namenili posneti ploščo, na kateri bi zbrali čimveč prominentnih studijskih glasbenikov, ki so delovali v Kaliforniji. Tako je prišlo do prve zasedbe skupine, v kateri so bili pevec Bobby Kimball (rojen kot Robert Toteaux 29.3. 1947), kitarist in poznejši pevec Steve Lukather (21.10. 1957), klaviaturist in pevec David Paich (rojen 25.6.1954, po starih starših izhaja iz Dalmacije), klaviaturist Steve Pocaro (rojen 2. 9. 1957), basist David Hungate (rojen 25.6.1954) in bobnar Jeff Porcaro (rojen 1.4.1954, umrl 5.8.1992), brat Steva Porcara.

Prvi trije albumi so našli vsak po milijon kupcev, vendar je šele četrti zadel v polno. Še danes velja za njihov največji uspeh, saj je bil nagrajen z grammyjem, Toto pa so še danes najbolj znani po dveh skladbah z njega, namreč Rosanna in Africa ter po prelepi baladi I won't hold you back. Toto so takrat prejeli šest nagrad grammy. Leta 1983 sta Bobbyja Kimballa in Davida Hungatea nadomestila pevec Dennis "Fergie" Frederiksen (rojen 25.5. 1951) in še en brat Porcaro, namreč Mike (rojen 29.5. 1955). Frederiksen je zdržal samo pri plošči Isolation, nato ga je za naslednji dve zamenjal Joseph Williams (rojen 1.9..1960), sin priznanega skladatelja Johna Williamsa, ki je napisal glasbo za filme Indiana Jones, E.T., Star Wars in mnoge druge. Isolation in plošča za film Dune prodajno nista bili uspešni, Toto pa so se vrnili kot spremljevalni band pri dobrodelnem projektu Usa for Africa. Vmes so posneli še skladbo Moodido - the match za potrebe olimpijade v Los Angelesu leta 1984. Leta 1986 so s ploščo Fahrenheit in balado I'll be over you spet zadeli v polno. Dve leti pozneje so izdali ploščo The seventh one, kjer je breme uspešnice nosila skladba Pamela, vendar le z manjšim uspehom. Po tej plošči sta skupino zapustila Joseph Williams in Steve Porcaro, ki se je posvetil studijskemu delu. Založba Sony je zanje iskala novega pevca, nekako vsilila jim je Južnoafričana Jeana Michela Byrona, ki pa je posnel samo štiri nove skladbe za zbirko uspešnic Past to Present 1977 – 1990. Bobnar Jeff Porcaro je 5. avgusta 1992 umrl zaradi posledic alergične reakcije na pesticide, ko je škropil sadno drevje na vrtu. Nekateri še danes ugibajo ali ta trditev drži. Vskočil je britanski mojster Simon Phillips (rojen 2.6.1957), ki pa je kmalu postal stalni član skupine. Tako je glavni pevec postal Steve Lukather, kar je spodobno predstavil na plošči Kingdom of desire leta 1992. Plošča je trša kot prejšnje, kar nekaterim ni bilo všeč. Ni sicer presežek, vendar na njej najdemo kar nekaj dobrih skladb.

Leta 1995 so izdali ploščo Tambu, napol konceptualno ploščo in nato leta 1999 še Mindfields, ki je do leta 2006 ostal edini album z novimi skladbami. Toto so konec tisočletja tudi izgubili pogodbo z multinacionalko Sony in danes izdajajo plošče pri manjših in tudi neodvisnih založbah. Seveda je treba omeniti tudi live plošče in zanimivo zbirko redkih in neizdanih posnetkov XX iz leta 1998. Leta 2002 so obeležili 25. obletnico z odlično ploščo in DVD-jem Live in Amsterdam. Po tridesetih letih pa s ploščo Falling in between dokazujejo, da so na svojem področju neprekosljivi. Pri delu pa na srečo še vedno uporabljajo srce in dušo. Ravno zato zmorejo združiti izredno sodoben in spodoben pop, rock in hard rock s primesmi bluesa, funka in jazza v edinstven in skoraj popoln glasbeni obraz. Za tiste sladokusce, ki vam je pri srcu kvaliteta s presenetljivimi preobrati in prebrisani vložki tako v ritmu kot v kompoziciji, za tiste, ki imate radi ne preveč pocukrane pop balade, za tiste, ki vam je všeč zvok šestih strun enega največjih mojstrov sodobne rock kitare gospoda Lukatherja, za vas je glasba skupine Toto več kot sveža smetana na vsakdanji skodelici kave.

Jernej Vene