Tool je skupina, okoli katere se širi marsikatera kontroverznost, marsikdaj tudi zaradi tega, ker je vse, kar je pomembno, ne izpostavljanje videza temveč klene esence, bistva tega kdo ali kaj Tool so. Skupina je spravila v obtok kar par različic izvora njihovega imena. Najvitalnejše špekulacije so se spletale okoli lakrimologije, pseudofilozofije, ki se je osnovala leta 1949, ustanovitelj pa je Ronald P. Vincent, ko mu je med pluženjem snega smrtno ponesrečila žena. Danny Carey je izjavil, da ime TOOL pomeni to, da skupina služi svojim fanom kot orodje, s katerim naj bi ljudje dojemali lakrimologijo in lakrimološke osnovne koncepte. Bolj verjetno, da si je skupina celotno ozadje izmislila, da bi imela kritje za svoja lastna verovanja in prepričanja. Pri razlaganju etimologije imena je bil pevec Maynard James Keenan, v intervjuju iz leta 1994, precej bolj direkten:

"Tool je dejansko to, kakor zveni- ogromen tič. Ogromen ključ. Je tudi to, kakor zveni: je beseda, faktor celotnega kopanja in iskanja. Je aktiven proces, v katerem smo mi npr. lopata, mi smo vžigalica, mi smo pivnik prežet z LSD-jem, vaše orodje; uporabite nas kot katalizator v lastnem procesu ugotavljanja karkoli je to, za čemer stremite in karkoli je to, kar morate najti ali karkoli želite doseči."

Skupina je v 16 letih obstoja dosegla kultni status. Zavoljo brezkompromisnega odnosa do filozofije življenja, glasbenega ustvarjanja ter malikovanja kulta osebnosti v glasbenem poslu. Ost kritike so besedila, vezivo, ki veže celoto v koherentno enovitost pa so glasbene pasaže, kjer ritmično matematiziranje časovnosti prehaja v postopno transcendenco. Koncerti so več-zaznavni spektakli, kjer so čuti napadeni ne samo slušno, ampak tudi vizualno, z intenzivnimi grafičnimi projekcijami, ki dopolnjujejo besedo tudi z likovno dovršenostjo ter lucidnim optičnim izrazom psihodelije novega tisočletja.

Tool so ameriška progresivna rock skupina, ki je nastala leta 1990 v Los Angelesu, ko se je bobnar Danny Carey pridružil vajam svojega soseda, pevca Maynarda Jamesa Keenana, ki je pel ob glasbeni spremljavi kitarista Adama Jonesa ter basista Paul d'Amoura. Navkljub dejstvu, da je bil edini kandidat, se je v prihajajočih letih njegova odločitev izkazala za pravilno- Tool so postali uveljavljeno ime v alternativnih glasbenih krogih. Ime, ki je postalo sinonim za domiselno konceptualno zlitje temačnega in mračnjaškega misticizma underground metala z očiščujočo pretencioznostjo art rocka- predvsem zaradi tretjega studijskega izdelka, albuma Ænima (1996).

Kritiki jim pojejo hvalnice že dlje časa. Tudi zato, ker so v svojem glasbenem opusu zmožni kameleonskih prehajanj iz ostrih kontur metala, kar je bilo možno slišati predvsem na njihovem prvencu Opiate (1992), z bolj umirjenim, zrelim, evolucijsko razvitejšim konceptualizmom nadaljnjih izdelkov, kot so predvsem Lateralus ter zadnja plošča 10.000 Days, ki bi jih v nekem drugem času dejansko zlahka imenovali progresivni rock. Njihov zvok so poskusili oblepiti z vsemi možnimi oznakami- med drugim so zvok opisovali kot "naporen, post-Janes Addictionski heavy metal" ter tudi kot "zvok, ki je toliko jasen in distinktiven kot tudi vznemirljiv, občasno tudi moteč". Vsekakor niso skupina, ki bi jo lahko poslušali le z enim ušesom, površno ter jih jemali z levo roko. Večplastnost dopolnjujejo ter vežejo filozofski teksti, ki svojo tematiko črpajo v evolucijskih poteh človeštva ter v jungovski psihologiji (Forty Six & 2), kritiki organiziranega verovanja (Opiate) ter transcendenci (Lateralus), prav tako pa je nemogoče zanemariti teksturo ritmičnega poigravanja, kompleksnih ritmičnih menjav, zastrašujočih vokalov ter neusmiljenega napada menjavajoče dinamike, posledica tega pa so nemalokrat pesmi, ki po svoji dolžini prehajajo v epske razsežnosti tudi okoli 10 minut dolgih zvočnih popotovanj. Vsekakor je to glasba, kjer je razbrati vplive velikanov kot so bili King Crimson, Led Zeppelin, predvsem zgodnji Yes, Pink Floyd, Meshuggah in Rush, razbrati pa bi bilo mogoče še katere, vendar je sebi lastna mešanice vsega postala dober temelj za vplivanje na marsikatero skupino, ki je izhajala iz poslušanja opusa Tool.

V času osemdesetih let prejšnjega stoletja so se takrat še bodoči člani Toolov, kitarist in basist Paul d'Amour, bobnar Danny Carey, kitarist Adam Jones ter pevec Maynard James Keenan, naključno in iz povsem drugih razlogov, selili v Los Angeles. D'Amour in Jones sta želela vstopiti v filmsko industrijo. Carey je postal kmalu poklicni bobnar, svoje usluge pa je nudil Carole King, skupini Pigmy Love Circus ter Green Jelly. V tem času so, proti koncu osemdesetih, povsem svojo glasbeno pot, takrat že skupno, ubrali ostali trije, Keenan, d'Amour in Jones. V iskanju ustreznega bobnarja se je nekoliko zatikalo. Toliko časa, dokler se nista seznanila Adam Jones in Danny Carey, seznanil pa ju je Tom Morello, Jonesov stari srednješolski prijatelj. Leta 1990 so se dogovorili za prve preizkusne vaje, na katerih se je pokazala prvinska energija med člani in Tool so se končno rodili. Že leto kasneje so odšli na turnejo s skupinami kot so Rollins Band, Fishbone in Rage Against the Machine. Dve leti kasneje so izdali prvenec, ploščo Opiate, ki je že takoj po izdaji žela takojšnje priznanje kakor kritikov tako tudi prvih poslušalcev. Naslov plošče Opiate so si izposodili od Karla Marxa- natančneje iz citata: "Religija je opij za množice." EP plošča s šestimi komadi je družila najtrše zveneče pesmi, ki so jih do takrat Tooli napisali. Med njimi so tudi pesmi kot so Hush in Opiate. Posneli so tudi prvi glasbeni videospot za pesem Hush, ki ga je posnel Ken Andrews, član zasedbe Failure, v njem pa nastopajo člani Toolov - povsem goli ter z zalepljenimi usti, s čemer so želeli izraziti svoj protest zaradi cenzuriranja, ki so ga bili deležni marsikateri glasbeniki, posamezniki ali skupine v letih poprej. Ironično, zaradi določil organizacije FCC, ki zadevajo cenzuriranje posnetkov genitalij, so v videu le-te cenzurirane s pozivom oz opozorilom k starševskem varstvu- s parental guidance nalepkami. Kmalu so poiskali sebi ustrezen in lasten glasbeni izraz ter že leto po izdaji prvega materiala za pokušino izdali že polnokrvni album, drugo ploščo Undertow (1993), na kateri so objavili material, ki je bil spisan že v času nastanka zasnove za Opiate, tako da materiala ni primanjkovalo. Napočil je čas prvega pravega preboja, saj so istega leta dobili tudi vabilo k sodelovanju na majhnem odru festivala Lollapalooza, kjer so postali ena izmed večjih atrakcij. Zaradi svojega fascinantnega odrskega nastopa, dotedanjih dosežkov in uspehov ter brezkompromisne moči, so jih organizatorji v parih dneh selili na glavni oder. Plošča Undertow je bila tako primerno predstavljena, po prodaji pa je prva dosegla zlato naklado, maja 2001 pa se lahko pohvalijo še z dvojno platinasto naklado taistega praktično prvega pravega albuma skupine Tool.

Niso pa bile samo hvalospevi ter enostaven preboj na vrh. Po izdaji prvega singla ter videospota zanj, pesmi 'Prison Sex', video je režiral kar njihov kitarist Adam Jones. Po mnenju organizacije MuchMusic ter njihove ameriške poslovalnice, naj bi bil video preveč nazoren ter žaljiv. Video so po parih objavah zato prenehali vrteti tudi na MTV-ju. Nenazadnje tudi zato, ker so tokrat Tool jasno in glasno obdelali občutljivo tematiko marsikdaj zamolčanega – zlorabe otrok.

Maja 1993 je bil dogovorjen koncert v hollywoodski dvorani Garden Pavilion. Skupina je šele v zadnjem trenutku izvedela, da je prostor v lasti L. Rona Hubbarda oz. njegove scientološke cerkve, ki pa "zagovarja povsem drugačno stališče, kot ga zagovarjajo člani skupine- njihove etike, po kateri naj ne bi nihče sledil kakršnimkoli prepričanjem ali verovanjskim sistemom, ki zatirajo ali imajo tendenco zatirati potenciala razvoja kot človeškega bitja, človeka kot človeka." Ker je bilo prepozno odpovedati nastop so sicer nastopili, a kakor se med obujanjem spominov na koncert v intervjuju za revijo Blender spominja Maynard, je večino koncerta blejal kot ovca na množico. Organizator je želel početje prekiniti. Tudi z grožnjami, saj je Maynardu pokazal celo pištolo, ki jo je imel v žepu, a mu je Maynard nakazal, da bo sprožil upor, če bo organizator s svojim revoltiranjem nadaljeval. V napetem vzdušju se je koncert sicer nadaljeval in končal.

Septembra 1995, kmalu po tem, ko so šli v studio snemat svoj drugi album, je skupino sporazumno zapustil d'Amor. Novembra ga je zamenjal Justin Chancellor, takrat basist angleške skupine Peach, s katerimi so Tool tudi koncertirali na turneji po Evropi. Z Jastinom na krovu so bili na voljo vsi pogoji za dokončanje albuma, ki je spremenil vse dotedanje smernice zasedbe- dokončali so že začeto delo na drugem studijskem izdelku in oktobra 1996 je mojstrsko delo, album Ænima, ugledalo luč. Tokrat so poskrbeli za ponovno težavnejšo radijsko in televizijsko predstavitev izdelka- tokrat zaradi singla 'Stinkfist'. MTV je video preimenoval v 'Track#1', saj je izvirni naslov kazal po njihovem žaljive konotacije. Poleg tega so številne radijske postaje prisiljene pesem skrajšati ter spremeniti besedilo pesmi, vendar je naval navdušenih poslušalcev ter fanov postaje prisilil pesem vrteti neskrajšano. V nadaljevanju zgodbe se je Matt Pinfield, gostitelj MTV oddaje 120 Minutes, odzval na pritiske javnosti oz. vse večjega kroga navdušenih Tool fanov ter na njihove pritožbe zakaj so pesem preimenovali ter spreminjali tako, da je med razlaganjem razlogov žugal v kamero. Uspeh albuma je bil vse večji, a se je zgodba o evoluciji z imenom Tool ustavila za pet let- tokrat zaradi pravnih razlogov- ustavila, a o tem nekoliko kasneje

Ænima je bila konceptualno zastavljena kot posvetilo satiriku Billu Hicksu, ki je umrl dve leti in pol pred izdajo albuma. Nekateri posnetki Hicksovih nastopov so bili vključeni na obeh ploščah- Undertowu ter na Ænimi; predvsem gre za točke o psiho-aktivnih drogah ter posnetek ovčjega blejanja. Ameriška izdaja albuma je imela lečasto, bikonveksno ohišje, kjer pada Kalifornija v Pacifik, refren pesmi 'Ænima' pa vključuje vrstice "Learn to swim, I'll see you down in Arizona Bay", kar je bila prav tako referenca na Hicksov skeč o njegovem sovraštvu do Los Angelesa ter kalifornijske sprijenosti. Kritika je bila lepo sprejeta, neverjetna prodaja albuma pa je, navkljub prizadevanjem cenzorjev za čim manjšo radijsko ter televizijsko reklamiranje skupine, skupini prislužila prvega Grammyja!

Med turnejo leta 1997 so nastopili še drugič na Lollapaloozi- tokrat kot headlinerji, z nastopom pa so si prislužili lepe odzive ter hvalnice v NY Timesu:

"Tool so se, po tem, ko so nastopili med obskurnimi skupinami na festivalskem malem odru leta 1993, triumfalno vrnili na Lollapaloozo. Sedaj so Tool glavna atrakcija festivala, ki se bori ohraniti svoje razloge za obstoj. […] Tool uporablja metafore, ki odpravljajo tabuje, saj s peklenskim moraliziranjem v pesmih, ki ubirajo nenavadne smernice med zagrenjenim grajanjem, kritiko pa vse do nihilistične obsodbe. Njihova glasba je prečistila ter žlahtno obogatila celotno shirano veličino grungea."

Istega leta jih je njihova matična založba, Volcano Records, obtožila kršitve parih določil pogodbe, katero so z njimi podpisali ter vložila tožbo zoper skupino. Kot so trdili na založbi, so si Tool ogledali ponudbe drugih založb, kar je bilo dejanje, ki ga pogodba ni dovoljevala. Tool so vložili proti tožbo, v kateri so navedli, da Volcano Records niso izkoristili opcije obnovitve pogodbe, tako da se skupina ni čutila moralno zavezano slediti doslednim zahtevam založbe, saj so imeli, po tem, ko pogodba ni bila podaljšana, proste roke. Obe strani sta se končno izvensodno sporazumeli, da je nova pogodba vključevali obvezo po le treh izdajah. Pravne bitke so skupino precej izžele. Prav tako je trpelo njihovo delo na naslednjem albumu, ki je bil prestavljen v nedoločeno prihodnost. Maynard je v tem času začel delo na zelo odmevnem in uspešnem sodelovanju s kitarskim tehnikom skupine Tool, Billyjem Howerdelom- na projektu A Perfect Circle.

Začele so se širiti govorice o razpadu skupine. Vse do leta 2000, ko je skupina izdala box set Salival, s katerim so utišali vsa namigovanja in insinuacije; na izdaji je bila nova pesem 'Markaba', prav tako pa tudi koncertni posnetki ter B-side izdelki, med drugim tudi predelava pesmi skupine Led Zeppelin 'No Quarter', predelava skupine Peach 'You Lied' ter povsem novo, predelano verzijo pesmi 'Pushit', saj je le-ta med fani pridobila poseben, kulten status. Box set je objavil tudi štiri glasbene videospote- 'Stinfist', 'Ænima', 'Prison Sex' ter 'Sober'. DVD vsebuje prav tako tudi njihov prvi video za pesem 'Hush'. Čeprav izdaja te zbirke ni dala nobenega novega singla, si je skrita pesem 'Maynard's Dick', pesem iz obdobja nastanka EP-ja Opiate, za kratek čas utrla pot na radijskih valovih, ko se je par DJ-jev brez dovoljenja urednikov odločilo pesem zavrteti.

Januarja 2001 so govorice, ki so se širile, skupini vlile novo moč, saj so Tool napovedali izdajo novega albuma, Systema Encéphale, objavili pa so tudi polni seznam pesmi, ki naj bi bile na albumu. Naslovi so najavili predrugačeno podobo, obskurnost ter ezoteriko (med drugim so bile omenjani naslovi, kot so 'Numbereft', 'Encephatalis', 'Musick' ter 'Coeliacus'). Napster pa je preplavila množica pesmi s temi naslovi. Istočasno so Tool izrekali tudi kritiko omenjenih brskalnikov, saj je, po njihovih besedah, sistem internetne molže najbolj prizadel majhne in neuveljavljene glasbenike, katerih uspeh, prihodnost in sama eksistenca so bili odvisni predvsem od uspešne prodaje plošč. Med drugim je Keenan v intervjuju za NY Rock rekel sledeče:

"Mislim, da obstaja v svetu več industrij, ki si zaslužijo uničenje. Tisti, katere prizadenejo MP3ji najbolj niso podjetja, založbe ali branža v poslovnem smislu, temveč umetniki, izvajalci, ljudje, ki se trudijo ter pesmi dejansko ustvarjajo."

Le mesec kasneje so objavili, da je njihovemu novemu albumu naslov Lateralus ter da je bilo ime Systema Encéphale in spisek komadov dejansko natega, ki pa ni osrečila časopisov ter spletnih strani, ki so temu dejansko nasedli. Lateralus je nanizal pesmi s povprečno dolžino okoli šest minut in pol, kar je dodatno onesrečilo tudi DJ-je. Videospot za prvi singel 'Parabola' je gigantski izdelek dolg deset minut in pol, zaradi česar bi bil Lateralus malo da ne obsojen na izjemno slabo vrtenje na osrednjih glasbenih postajah. Vsemu navkljub je postal album svetovna uspešnica, dosegel je celo prvo mesto na Billboardovi lestvici Top 200 in to že prvi teden po izidu. Tool so prejeli svojega drugega Grammyja za najboljši metal nastop v letu 2001, in sicer za pesem 'Schism'. Med zahvalnim govorom je Carey izpostavil, da bi se želel zahvaliti staršem ter Satanu, basist Cancellor pa je zaključil s stavkom: "Rad bi se zahvalil očetu, da spi z mojo materjo."

Po obsežni turneji v letih 2001 in 2002, ki je vključevala tudi mini turnejo, kjer so deset koncertov odigrali avgusta še s progresivci King Crimson, so turnejo zaključili novembra. Navkljub vsemu je Keenan še vedno našel čas ter izdal že drugi album s skupino A Perfect Circle. Decembra 2005 so izdali dvojni DVD. Na enem so objavili singel 'Schism', na drugem pa pesem 'Parabola'. Z video spotoma ter Lustmordovimi remiksi. Sledil je še en dolg premor, med katerim je Maynard ponovno, kot rečeno prej, sodeloval s A Perfect Circle, s katerimi je po izidu drugega albuma odšel tudi na turnejo, po kateri se je vrnil k Tool, da bi naredili nov album. Objavljenih je bilo le nekaj oskubljenih informacij o delu. Med drugim je bilo govora o tem, da so inspiracijo črpali tudi od skupin Fantomas ter Meshuggah. Špekulacije so potekale tudi v polemičnem duhu tudi okoli naslova albuma. Naslov naj bi bil Teleincision, a so Tool navsezadnje le naredili konec ugibanjem ter objavili naslov plošče na svoji spletni strani: do sedaj zadnji v nizu albumov nosi naslov 10.000 Days, kar je bil približni čas, v katerem se je Maynard poslavljal od svoje umirajoče matere oz. toliko dni je preteklo od diagnoze bolezni pa do materinega poslednjega diha. Po govoricah naj bi nastavili tudi albumsko vabo, lažni projekt, ki naj bi ga posneli, s katerim bi zmedli poslušalce ter vse tiste, ki so mukoma čakali na nov izdelek. Popuščati so začeli, ko je na splet, pred planiranim izidom plošče, pricurljal izvod plošče- tokrat prek sistema file sharinga, album pa je prehitel uradni izid za dva tedna. 2. maja 2006 so tako prve primerke na policah uplenili ameriški fani, kmalu pa je zasedel najvišja mesta tudi na mednarodnih lestvicah.

Navkljub temu, da se je album znašel prej na spletu, je prvi teden po izidu samo v ZDA pošlo kar 564.000 kopij. Kultni status je bil ponovno potrjen. Pot, ki so si jo začrtali med svojim dosedanjim epskim popotovanjem, se je ponovno izkazala za pravilno, piedestal, na katerega so jih do zdaj postavili milijoni zagretih privržencev, pa nedotakljiv in neomadeževan.

Avtor: Sandi Sadar