The Mamas and the Papaps so bili pomemben del ameriške pop scene sredine in druge polovice šestdesetih. Skupaj s skupinami The Byrds, The Beach Boys, The Turtles in The Association so se s poslušljivimi folk-pop skladbami redno uvrščali na vrhove ameriških lestvic. Posebnost kvarteta so bile vokalne harmonije, sestavljene iz kombinacij dveh moških (John Phillips, Denny Doherty) in dveh ženskih (Cass Elliot, Michelle Phillips) glasov. Všečne skladbe, povečini delo Johna Phillipsa, in prispevki nekaterih najimenitnejših spremljevalnih glasbenikov tistega časa, kot so bili bobnar Hal Blaine, basist Joe Osborn in klaviaturist Larry Knechtel, so skupino Mamas & Papas zaznamovali kot eno najimenitnejših skupin svojega časa. Desetletja kasneje so najbolj prepoznavni po pesmi California Dreamin', ki so jo izdali leta 1966 in je v obdobju, ki je sledilo, postala ena vodilnih himen hipijevskega gibanja.

USTANOVITEV SKUPINE (1965)

Skupina je nastala leta 1965 v New Yorku, kot produkt novega vala folk glasbe, ki je Ameriko zavzel konec petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. John Phillips je bil pred tem član tria Journeymen, v katerem sta igrala še Dick Weissmann in Scott McKenzie (znan po kasnejšem velikem solo hitu San Francisco (Be Sure to Wear Flowers in Your Hair)), Cass Elliot je preigravala pri The Big Three, Denny Doherty pa pri The Halifax Three. Elliot in Doherty sta se spoznala kot člana skupine Mugwumps, v kateri je igral kasnejši The Lovin' Spoonful član Zal Yanovsky. Michelle Phillips (rojena kot Holly Michelle Gilliam) je bila ambiciozna manekenka in od leta 1962 žena Johna Phillipsa. John, Michelle in Denny so nato preigravali pod imenom New Journeymen, začasni skupini, ki je nastala zaradi izpolnitve vseh obveznosti do založbe, potem ko je originalni trio razpadli.

Trio je odšel na kreativni oddih na Deviške otoke na jugovzhodno ameriško obalo, kjer se jim je pridružila še alt vokalistka Cass Elliot. Kvartet je odšel v Los Angeles, kjer so pristali pri založbi Louja Adlerja Dunhill. Po kratkotrajnem nadevu imena The Magic Circle so si izbrali novega, The Mamas and the Papas.

POT DO GLASNIKOV HIPIJEVSKE GENERACIJE (1965 – 1968)

Prvenec »If You Can Believe Your Eyes and Ears« iz leta 1966 jih je na krilih drugega singla California Dreamin' izstrelil med popularne vokalne skupine in začel z veliko migracijo mladine v Kalifornijo na zahodno obalo, središče hipijevske kulture. »Težko z besedami povem, koliko ljudi mi je skozi vsa pretečena leta dejalo, da se je potem, ko so slišali pesem California Dreamin', nemudoma odločilo za preselitev v Kalifornijo«, se je leta zatem spominjala Michelle Phillips. »Pesem jim je spremenila življenje«. Tudi tretji single iz prvenca, Monday, Monday, je s prvim mestom na ameriški lestvici postal velik hit. Album je skupini prinesel Grammyja za najboljšo skupinsko vokalno izvedbo, nominirani pa so bili še za dva kipca te prestižne nagrade. Revija Life magazine je o skupini zapisala celo, da so najbolj inovativna pop skupina in prva skupina po Beatlih, ki je prinesla novo vokalno formo.

The Mamas and the Papas so hitro postali ena vodilnih skupin, ki so v Ameriki po invaziji Beatlov in ostalih britanskih prodornežev rasle kot gobe po dežju. Na nastopih so se oblačili v enaka oblačila, ki so še potencirala skupno identiteto skupine, ki je temeljila na vokalnih harmonijah.

Drugi album s preprostim naslovom »The Mamams and the Papas«, včasih po napisu na naslovnici pomenovan kar Cass, John, Michelle, Dennis, je izšel sredi leta 1966. Med njegovim snemanjem je izbruhnila afera, saj sta se Phillipsova in Doherty malce preveč zbližala, zato je bila  Michelle izključena iz skupine, njeno vrzel pa je zapolnila Jill Gibson, dekle njihovega producenta Louja Adlerja. Menjava je bila kratkotrajna, saj se je Michelle zaradi pritiska fanov že kmalu vrnila nazaj. Sledila je še kopica hitov, kot sta I Saw Her Again ter Creque Alley, avtor večine njih je bil John Phillips, ki je igral tudi kitaro. Že jeseni istega leta so začeli s snemanjem tretjega albuma »Deliver«, ki je izšel februarja 1968. Poleg avtorskih skladb so se lotili tudi za tiste čase nenavadnih predelav starejših vokalnih standardov, kot sta bili Dedicated to the One I Love (The Shirelles) in Spanish Harlem (Ben E. King).

Člani skupine pa niso bili samo aktivni glasbeniki, ampak so bili tudi sicer močno vključeni v družbeno hipijevsko dogajanje. John Phillips je bil eden glavnih organizatorjev znamenitega mednardnega pop festivala v Montereyu, ki je bil nekakšna predhodnjica Woodstocka, na njem pa so nastopili tudi Mamas & Papas. Njihov nastop je bil zaradi manjka vaje slab – krivo je pomanjkanje časa, saj se je Phillips bolj kot z vajami ukvarjal z organizacijo dogodka, Doherty pa je na festival pripotoval v zadnjem trenutku. Phillips je dogodek organiziral skupaj s producentom Loujem Alderjem, kasneje pa se je spominjal, da je imel dogodek, ki je pritegnil skoraj 100.000 obiskovalcev, velik vpliv na takratno sceno, saj je mladim predstavil smer, v katero se je takrat razvijala blues, rock in pop glasba. Na festivalu so nastopile zasedbe kot so The Who, Jimi Hendrix, Janis Joplin, Otis Redding, Grateful Dead, Canned Heat, The Byrds, Jefferson Airplane, Simon & Garfunkel…

RAZPAD SKUPINE (1968 – 1971)

Septembra 1967 je skupina nastopila v šovu Eda Sullivana, kjer so razkrili, da je pred njimi daljši premor. Naslednji mesec so se v iskanju novega kreativnega zagona odpravili v Evropo, kjer pa se je banalen spor med Johnom Phillipsom in Cass Elliot zaradi neplačanega hotelskega računa razplemtel do pogubnih razsežnosti, vokalistka se je vrnila v Ameriko, in skupina je razpadla. Kljub temu je spomladi naslednjega leta izšel njihov četrti album »The Mamas and the Papas«, ki je bil sicer njihov najslabše uvrščeni album do tega dne, vseeno pa oboževalcev ni razočaral.

Do konca leta 1968 je bilo jasno, da je skupina zares razpadla, saj so njeni člani pričeli vsak s svojo solo kariero. Elliotova (znana pod vzdevkom Mama Cass) je že istega leta izdala solo album »Dream a Litlle Dream«, ki ga je že prej pospremila izdaja isoimenskega singla, John Phillips je poldrugo leto kasneje sledil s solo prvencem »John Phillips (John, the Wolf King of L.A.)«, leta 1971 pa je album »Watcha' Gonna Do?« izdal še Denny Doherty.

Zaradi kršitve pogodbe, ki je bila z bendom podpisana za skupek petih studijskih albumov, je John Phillips napisal novo kolekcijo skladb. Prisilni album so snemali skoraj eno leto, saj so bili člani skupine izmenično odsotni. Plošček »People Like Us« je izšel jeseni 1971, a je za kritike in oboževalce pomenil razočaranje. Kot je kasneje dejala Phillipsova, album »zveni prisilno, tako kot pač zveni album, ki je nastal samo zaradi izogiba tožbe«. Izdaja mlačnega dokumenta je bilo zadnje dejanje skupine, ki ji je v kratkem delovanju v drugi polovici šestdesetih uspelo postati eden izmed glasnikov generacije.

KASNEJŠE DOGAJANJE (1971 - )

Vokalistka Cass Elliot je imela uspešno solo kariero, med leti 1968 in 1973 je izdala kar osem studijskih albumov, nato pa pri starosti vsega 34-ih let julija 1974 po seriji uspešnih londonskih koncertov v noči po zadnjem nastopu nenadoma umrla. Kriv naj bi bil srčni napad, kar glede na njeno obilnost sicer niti ni bilo nepričakovano.

Denny Doherty se po razpadu skupine ni veliko pojavljal v javnosti. V začetku sedemdesetih je občasno sodeloval z Elliotovo, drugače pa živel mirno življenje v Kanadi. V osemdesetih je z Johnom nekaj časa preigraval v novi skupini The New Mamas & Papas, vendar pa jim kaj več kot obujanja starih uspehov ni uspelo doseči. V starosti 66-ih let je umrl leta 2007 v Kanadi.

John Phillips, znan tudi kot »Papa Phillips«, je v začetku sedemdesetih posnel dva albuma, nato pa ga je njegova odvisnost od drog v sedemdesetih, ko je živel v Londonu, oddaljila od nadaljnih glasbenih uspehov uspehov. Za srčnim napadom je umrl leta 2001, star 65 let.

John in Michelle Phillips sta se leta 1970, po osmih letih zakona ločila. Michelle je kot back vokalistka občasno sodelovala pri kakšnih glasbenih projektih (Leonard Cohen, Belinda Carlisle), leta 1977 izdala tudi slabo sprejeti solo album, občasno pa nastopala v filmih in na televiziji. Danes je Michelle Phillips edina preostala živa članica skupine.

Leta 1998 so bili The Mamas and the Papas zaradi velikega vpliva na razvoj popularne glasbe in kulture na slavnostni prireditvi v New Yorku sprejeti v Rock and Roll dvorano slavnih. Trojica takrat še živečih članov, John Phillips, Michelle Phillips in Denny Doherty so skupaj na odru stali po treh desetletjih in zaigrali skladbo, ki jih je najbolj zaznamovala, eno in edino California Dreamin'.

Urban Bolta, april 2013